Dr. Noah Charney: Slovenska kulinarika
Dr. Noah Charney je profesor umetnostne zgodovine, ki obožuje hrano. Ampak nanjo gleda tako kot na umetnostno zgodovino – zanima ga ozadje. Intervju z Janezom Bogatajem o kranjski klobasi ga je spodbudil, da je začel raziskovati slovenske recepte in jih tudi sam preizkušati. Zato se je odločil, da v Knjižnici Domžale 13. decembra 2016, izve še več in to iz prve roke. V goste je tokrat povabil priljubljena kulinarična ustvarjalca Valentino Smej Novak in Luka Novaka.
Še pred začetkom uradnega pogovora z publicistoma in založnikoma, prevajalcema in avtorjema številnih knjig, voditeljema kuharske oddaje Planet kuha, Valentino Smej Novak in Lukom Novakom, so se preizkusili v rezanju slanine, dr. Noah pa je pekel ameriške palačinke, tokrat malo drugače. Isto debele, ampak z pirine s koruzne in kokosove moke, z malo pecilnega, nekaj jajci, javorjevega sirupa in dodatkom borovnic. Poskusili smo tudi lepo oblikovane koščke kutine z svojevrstnim okusom. Že med samo pripravo je bilo ob tako sproščenem vzdušju in v nadaljevanu pogovora obilo smeha. Slišali smo marsikaj. Kako je dr. Noah kupoval za zahvalnmi dan slovenskega purana, ki ga je dobil, ampak malo večjega od piščanca, v Ameriki pa so purani, »pitani« s steroidi in zrastejo tudi do deset kilogramski. Seveda je pogovor nanesel tudi na zdravo hrano, hrano, ki jo iz vrta daš takoj na mizo, o pravi slovenski hrani, ki se spreminja glede na letne čase. Ugotovili so, da imamo tudi obilo druge evropske in svetovne hrane v slovenskih kulinaričnih hramih, ampak z eksperimentiranjem te hrane smo v svetu edinstveni. Če pogledamo samo pice. Vse povsod so praktično iste, v Sloveniji pa z raznimi dodatki naredijo veliko vrst in okusov, ki so božanski. In že tudi pice bi bile lahko slovenska hrana.
Poleg novih priprav hrane, predstavljenih v drugačni luči, sta nas priljubljena televizijca tokrat informirala tudi o živilih, ki jih uporabljata, nista pa pozabila na kulturni kontekst, v katerem hrana nastaja. »Da je hrana zabava, to že vemo. Naj postane tudi informacija, saj se čedalje bolj zavedamo, da ni vseeno, kaj jemo: ni vseeno, kaj se znajde na mizi, ni vseeno, kaj damo v usta. To ima posledice za okolje, za gospodarstvo in ne nazadnje, za naše zdravje,« je povedala Valentina in dodala, da želimo ljudje v tem času o hrani zvedeti več kot nekoč. »Kaj, zakaj in kako. Trudiva se, da vsaj na del teh vprašanj ponudiva odgovore: raziščemo zgodbo živila, poiščemo kulturni kontekst in ga pokažemo v receptu: natančno, domače in uporabno,« je še dodala.
Pogovor je nanesel tudi o preprosti domači izdelavi masla in o skrivnosti, ki jo Valentina doda, da ji z domačega mleka uspe narediti zelo dobro maslo. In o jajcih, ki so jih dojenčkom že pri drugem mesecu starosti dajali po celega, zatem je sledilo 20 let, ko so bila jajca bogokletna z veliko holesterola in so ga otrokom lahko dajali šele pri prvem ali drugem letu starosti in tudi za odrasle največ enega na teden, sedaj pa je spet trend, da lahko poješ tri jajca na dan ….
Ob sproščenem pogovoru smo obiskovalci degustirali napečene dobrote ter izvedeli še marsikaj o kulturi kulinarike, priprave in gojenja sestavin za kuhanje ….
In ob koncu pogovora smo si lahko kupili po polovični ceni njune knjige, polne receptov za vsakdanjo kuho.
