Domžalska premiera novega slovenskega filma Preboj
Marec 1945. V težki zimi se je na visokogorsko planoto umaknila skupina 500 partizanov, ki jih je v dolinah obkolila divizija SS z 12.000 vojaki. Komandant Franc Sever “Franta” se znajde pred nemogočo nalogo, saj mora iz neprepustnega obroča rešiti svoje borce. Po celodnevni krvavi bitki se jim je v težkih razmerah s taktično ukano vendarle uspelo prebiti skozi obroč na svobodo. To je zgodba preživelih herojev.
V Mestnem kinu Domžale je v četrtek, 24. 10. 2019 je v nabito polni dvorani potekala premiera slovenskega filma Preboj, po filmu pa so se pogovoru, ki ga je vodila direktorica KD Franca Bernika Cveta Zalokar, udeležilo lepo število ustvarjalcev filma. Tako so gledalci spoznali še eno od petih preživelih borcev Valerijo Skrinjar, ki je bila leta 1945 šifrantka, rodila pa se je leta 1928 v rudarski družini v Zagorju. V času, ki so ga zaznamovale stiske hude gospodarske krize. S šestnastimi leti je postala partizanska učiteljica, le leto pozneje partizanka, ki so ji zaupali delo šifrantke v operativnem štabu Šlandrove in Zidanškove brigade pri komandantu Franti. Bila je tudi na bitki na Menini planini.
Pogovora so se udeležili še režiser in producent Dejan Babosek, ki je dejal, da so film posneli v dvanajstih dneh in samo z 60 tisoč euri, ki so ga donirali borci in drugi ljudje. Snemali pa so konstantno na višini okoli 1500 metrov, saj nižje ni bilo več senga. Snemalo pa se je na območju Velike planine. »Za preboj na Menini planini sem izvedel šele leta 2018 in zgodba se me je takoj močno dotaknila, ko pa sem prebral knjigo Past na Menini planini, sem takoj vedu, da želim po tej zgodbi narediti film, saj je le film tisti medij, ki se gledalca najbolj čustveno dotakne in pokaže ta edinstven dogodek naše zgodovine, katere spomin mora ostat živ in nikoli utonit v pozabo» je dejal Dejan.
Avtor glasbe Tim Žibert je pojasnil, zakaj ni v filmu dosti partizanske glasbe temveč je bolj umetniška glasba, ki spremlja dogodke v filmu. Darja Krhin, ki je v filmu igrala medicinsko sestro je dejala, da je bilo v času snemanja kar mrzlo in mokro, ampak se je dalo potrpeti in posnetki so šli naprej z veliko hitrostjo. Jernej Brajev iz KD Triglav je dejal, da so posodili nemške in partizanske uniforme in opremo, ki jih imajo na razstavnem prostoru, sodelovali pa so tudi pri eksplozijah in streljanju. Je pa bil malo večji problem po snemanju vse spraviti v prvotno stanje, saj so bile uniforme mokre in umazane, a z temeljitim čiščenjem spet zasedajo mesto v vitrinah. Karin Možina pa je bila kot pevka iz ozadja v filmu. Med povabljenimi na odru je bil še Slaviša Majstorović, organizator snemanja, ki je potekalo hitro in uspešno, čeprav je bilo veliko snega, mokrote in mraza jim je uspelo vse kadre posneti v dvanajstih dneh.
V filmu 96-letni Franta sedi za mizo v dnevni sobi, na star pisalni stroj piše spomine in se spominja dogodkov izpred skoraj 75 let. Sprva marsikdo ne razume teh številk, da je bilo to res, in vse skupaj jemlje za znanstveno fantastiko, a gre za to, da je bilo na bojnem polju petsto proti dvanajst tisoč ljudi. Partizani so se umaknili na Menino planino, ki je velika planota na 1500 metrih nadmorske višine, medtem ko je divizija obkolila vse doline okoli planine, od Zgornje Savinjske doline, Tuhinjske doline, področje med Kamnikom in Gornjim gradom pa vse do Vranskega na drugi strani. Potem so prišli postopoma višje, ko so jih iskali, in odvila se je bitka. Zaradi nepoznavanja in težavnosti terena pa so gor prihajali postopoma. Na koncu filma vidimo tudi dejanske borce in njihove dokumentarne izjave.
Avtor: Miro Pivar; Foto in video: Miro Pivar
