CODELLI – poetični dokumentarni film o malo znanem filmskem projektu barona Antona Codellija

V Mestnem kinu Domžale so v  torek, 11. septembra 2018, premierno zavrteli poetični dokumentarni film o malo znanem filmskem projektu znamenitega slovenskega izumitelja barona Antona Codellija. Film sledi Codelliju v Afriko in spremlja usodo barona ter njegove družine. Gre za odličen film o Codelliju, ki je produciral prvi film na afriški celini in to po scenariju svoje mame. Po filmu je sledil pogovor z ekipo filma, ki ga je vodil Jure Matičič, pogovoru pa so se pridružili scenarist in režiser Miha Čelar, animator Iztok Šuc, tonski snemalec Vincent Laurence ter dr. Marko Frelih, doktor arheoloških znanosti, univerzitetni diplomirani arheolog. 

Codelli je poetični dokumentarni film o malo znanem filmskem projektu znamenitega slovenskega izumitelja barona Antona Codellija. Ta je med leti 1910 in 1915 v afriškem Togu za nemško telekomunikacijsko podjetje Telefunken sredi džungle zgradil radiotelegrafsko postajo s katero je nato prvi na svetu vzpostavil brezžično povezavo med nemško kolonialno Afriko in Evropo. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo nastajajoče filmske industrije, je Codelli s Schomburgkom sklenil produkcijsko pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na Afriški celini.

Glavno vlogo v filmu je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja Ricea Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z naslovom Tarzan of the Apes. V dokumentarcu se s pomočjo Codelijevih potomk grofice Livije Barbo von Waxenstein Reden, pravnukinje Alessande Barbo Reden in prapravnukinje Valentine Zϋndell Reden ter slovenskega igralca Primoža Bezjaka, odpravijo po sledeh izginulega filma.

»Iskali smo ga po zaprašenih Berlinskih arhivih znamenitih nemških filmskih studiih v Babesbergu, od tam odletimo v Afriko, ter v Togu spoznali plemena, ki varujejo ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje in filmskih prizorišč. Iz Toga pa smo se vrnili v Slovenijo, kjer smo preiskali  ruševine starih gradov Codellijeve rodbine in se na koncu vrnili nazaj v Ljubljano, kamor so Codellijeve potomke vrnile  ostanke izgubljenega ‘Afriško – Slovenskega’ filma. Igrani del filma, ki se ob klavirski spremljavi skupine Silence, pred očmi gledalca odvija kot stari nemi film, smo oživili s pomočjo slovenskih in afriških igralcev, z Green screen in Composing tehnologijo, pri tem pa smo uporabili več kot 600 fotografij iz Codellijeve osebne fotografske zbirke,« je tem kako so snemali in obdelovali film povedal Iztok Šuc.

Miha Čelar, scenarist in režiser je v pogovoru opisal svojo pot za nastanek filma: »Pot, ki je trajala skoraj 4 mesece, nas je najprej vodila na Dunaj, od tam pa preko Pariza v Togo, kjer smo se srečali s plemeni, ki varujejo ostanke Codellijeve radiotelegrafske postaje. Iz Afrike smo se nato v Evropo vrnili v Berlin, kjer smo v zaprašenih arhivih odkrili ostanke izgubljenega Codellijevega filma in ga na koncu skupaj z njegovimi tremi potomkami prinesli nazaj v Ljubljano. Igrane prizore v filmu pa smo poustvarili s pomočjo tako imenovane »blue screen« tehnologije, kjer smo za ozadja v sliki uporabili 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke. Pri projektu je sodelovalo tudi več kot tridesetih slovenskih igralcev, plesna skupina France Marolt in pa sestav afriških plesalcev, ki živijo in delajo v Ljubljani.«

Dr. Marko Frelih, kustos razstave »Afriška avantura« v Slovenskem etnografskem muzeju pa je med drugim dejal, da Codellijeva avantura priča o tem, da smo Slovenci v preteklosti odigrali pomembno vlogo, ne le v Evropski, ampak tudi v svetovni kinematografiji. Baron Anton Codelli je tako v Ljubljani dobil svoj spominski park, na njegovi nekdanji graščini pa bi naj odkrili še njegovo doprsno spominsko obeležje. V parku je ob tej priložnosti potekalo tudi največje slovensko srečanje starodobnikov.

Še veliko zanimivega smo slišali o Antonu Codelliju, vse od tega, kako se je v Slovenijo kot prvi pripeljal z avtomobilom, o njegovem delovanju pa vse do izgona cele družine po drugi svetovni vojni do njegove smrti v tujini. Tudi bitko njegovih potomcev za vrnitev premoženja v Sloveniji, ki se vleče že 25 let in o farsi, da bo Coddeli zaradi tega sedaj posthumno namesto slovenskega državljanstva dobil hrvaškega, da bodo dediči lahko naprej urgiralo o vračilu premoženja. Pred Kulturnim domom Franca Bernika pa smo si lahko ogledali tudi dva starodobnika.

Film je nastal v produkciji ASTRAL FILM-A, pod taktirko scenarista in režiserja Mihe Čelarja, v njem nastopajo: Primož Bezjak, Doroteja Nadrah, Katarina Stegnar, Mojca Fatur, Maša Kagao Knez, Grega Zorc in drugi. Glasbo za film je prispevala skupina Silence (Primož Hladnik in Boris Benko). Direktor filmske fotografije je Rožle Bregar. Glavni animator in avtor slikovnih kompozicij pa Iztok H. Šuc.

Codelli je bil po svetu predvajan na izbranih dokumentarnih festivalih, kot so: Jihlava EAST SILVER 2017, Pula 2018. Film prejel slovensko strokovno nagrado IRIS, za najboljšo filmsko fotografijo, med vsemi slovenskimi dokumentarci posnetimi v letu 2017.

Film Codelli je nastal v produkciji: ASTRAL FILM-A V koprodukciji z RTV Slovenija, slovenskega filmskega centra Kerozin-PS Mangart in Viba, v partnerstvu s Slovenskim etnografskim muzejem ter Codelli Sports&classica car klub Ljubljana.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar