Vsaka preteklost je za nekoga druga preteklost. Preteklost bi lahko zapisali na nešteto različnih načinov – vsi bi bili pravi, a vsi popolnoma različni. Ena sama preteklost ne obstaja – vsakega zaznamuje na svoj način, vsak drugače občuti njene posledice. Še posebej je to očitno v času vojn in družbenih revolucij, ko posameznik, družina, izbere stran, za katero v tistem trenutku meni, da je prava. A vendar potem potek dogodkov določi, ali se je odločil prav – ali je na strani zmagovalcev ali poražencev.
Möderndorfer v romanu Druga preteklost, ki ga imenuje freska, zajema čas pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Junaki njegove zgodbe so izmišljeni prebivalci izmišljene Doline, ki pa so vendarle tako univerzalni in tako do potankosti značajsko in družbeno umeščeni, da so prav tako resnični, kot bi res živeli. Drugače rečeno – v tistem času je bilo na Slovenskem veliko takih Dolin, družin in posameznikov – Eichheinov, Novakov, Dajčmanov pa Silvestrov Grabnerjev in Mirkov Bregarjev.
Avtor realistično, mestoma že prav naturalistično opisuje izkoriščanje, tudi spolno, dekel in nižjega razreda s strani nemških gospodarjev pred drugo svetovno vojno, izživljanje nemškega okupatorja, še bolj pa nemškutarskih slovenskih sosedov, ki so gojili stare zamere, nad ujetimi partizani, gošarji. Ob koncu vojne pa izgon in izginotje vseh nemških družin – ostali so otroci, ki jih je čakala zelo različna usoda. Ko pa se trije bratje, ki so odraščali vsak v drugačnih okoliščinah, vendarle srečajo, že na pragu samostojne Slovenije, ne najdejo skupnega jezika – se je za pretekle grehe res treba maščevati? Vsak vidi preteklost po svoje, vsak vidi »drugo preteklost«.
Ob tem se življenje z njimi veselo igra in zapriseženi nasprotnik nove komunistične oblasti je v resnici sin pomembnega političnega funkcionarja, njegovega brata, sina nemške matere in slovenskega očeta, ki je ves čas nehote, ker ga je pač tako nosilo življenje, podpiral okupatorja, pa vzgaja mati partizana, narodnega heroja.
Več knjig s podobno tematiko, ki opisujejo različne plati turbulentnega obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, najdete na poletnem bralnem seznamu Knjižnice Domžale, ki nosi naslov Pozaba odpira vrata ponovitvam. Pripravili smo ga ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, kajti pomembno je, da o teh temah še vedno beremo, razmišljamo in govorimo. S pomočjo takih knjig se zavemo, kako krhka je naša civilizacija, kako hitro lahko vsakdanji problemi postanejo povsem banalni in kako hitro se lahko vse naše delovanje sprevrže le v borbo za preživetje. Opominjajo nas, kaj se zgodi, ko človeštvo zataji, ko prevladajo sovraštvo, propaganda in brezbrižnost.
Vabimo vas tudi k branju spominov, biografij in resničnih zgodb, ki jih najdete na našem drugem poletnem bralnem seznamu.
Avtor: Tadeja Rode Teran, Knjižnica Domžale
