Draga Potočnjak: Nič bat, Lara! 2015 – leto, ko se je vse spremenilo

Draga Potočnjak je slovenska gledališka igralka, dramatičarka, pesnica, mladinska pisateljica in pedagoginja. Leta 1964 se je z družino preselila v Ljubljano, kjer je po končanem šolanju študirala dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Po diplomi leta 1981 se je zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je ustvarila številne odmevne gledališke vloge.

Poleg matičnega gledališča je nastopala tudi v drugih slovenskih in nekdanjih jugoslovanskih gledališčih. V svoji bogati karieri je sodelovala z uglednimi domačimi in tujimi režiserji, med njimi Tomažem Pandurjem, Dušanom Jovanovićem, Janezom Pipanom, Matjažem Bergerjem in Draganom Živadinovom.

Pomemben del njenega ustvarjanja predstavlja družbeno angažirano delo. V času vojn na območju nekdanje Jugoslavije je sodelovala z begunci ter skozi gledališke projekte opozarjala na posledice vojne, nasilja in izključevanja. Kot mentorica je več let vodila ustvarjalne delavnice in spodbujala umetniško izražanje ranljivih skupin.

Potočnjak ustvarja tudi kot pisateljica. Pod imenom Dragica Potočnjak piše dramska besedila, poezijo, prozo in mladinsko književnost. Med njenimi pomembnejšimi deli za odrasle je dokumentarna knjiga Skrito povelje, v kateri raziskuje okoliščine smrti svojega svaka, pilota Tonija Mrlaka. Za svoje igralsko, gledališko in literarno ustvarjanje je prejela več priznanj ter velja za eno pomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske kulture. Njena dela pogosto obravnavajo teme odraščanja, družinskih odnosov, drugačnosti, strpnosti in socialnih vprašanj. Med njenimi najbolj znanimi deli za mlade je mladinski roman Nič bat, Lara!, v katerem skozi zgodbo deklice Lare občutljivo predstavi odraščanje, prijateljstvo in soočanje z življenjskimi izzivi. Pretresljiva in iskrena zgodba je nastala pod močnim vplivom avtoričine izkušnje prostovoljskega dela med begunskim valom leta 2015 na meji s Hrvaško.

V zgodbi spoznamo skoraj trinajstletno Laro, ki zaradi ločitve staršev živi razpeta med dvema domovoma: teden pri mami, ki se finančno komaj prebija, in teden pri očetu, ki je materialno preskrbljen, a čustveno nepredvidljiv in pogosto agresiven. Zaradi preteklih družinskih travm Lara doživlja napade tesnobe, o katerih ne upa spregovoriti. Čeprav si želi živeti z mamo, jo sodišče dodeli očetu. Ko izve, da se je mama s tem strinjala, se odloči, da bo stvari vzela v svoje roke. Odločena, da ne bo živela ne z enim ne z drugim staršem, se odpravi na pot proti sorodnikom v Bosno. Do Bosne nikoli ne pride, saj se ujame v nepregledno reko ljudi, ki skozi Slovenijo bežijo pred vojno in iščejo varnejši jutri v Evropi.

Prvi del knjige skozi Larine iskrene samogovore razkriva njeno preteklost, družinsko dinamiko in zgodbe staršev ter starih staršev. Drugi del se osredotoči na njeno doživljanje begunske krize – neposredno, brez olepševanja, z glasom, ki je pristno mladostniški.

Knjiga je dobra izbira za osnovnošolce, ki radi berejo zgodbe o vsakdanjih izzivih. Jezik je tekoč in pogovoren, zato je knjiga primerna tudi za manj izkušene bralce (od 13. leta naprej).

Gita Merela in Janez Dolinšek, Knjižnica Domžale