Konjeniški center Brdo pri Ihanu – raj za konje in ljudi

Pred kratkim smo na našem portalu objavili krajši prispevek, da se na Posestvu Ščap na Brdu pri Ihanu končuje gradnja ogromnega kompleksa, v okviru katerega se nahaja čudovit konjeniški center. Gre za enega najbolj modernih konjeniških centrov v Sloveniji in v tem delu Evrope, tako iz vidika arhitekture in kot umestitve v prostor in stika s krajino. Kot smo se lahko prepričali na lastne oči in ušesa, se konji v tem centru, na nadmorski višini 342 metrov, ki je obdan z naravo, počutijo izredno dobro. Lahko celo rečemo da je Brdo pri Ihanu, celo raj za konje. Ne samo, da gre za vrhunsko oskrbo športnih konj, tudi ljudje, ki skrbijo za njih ter lastniki konj– jahači, z njimi ravnajo izredno lepo, kar se vidi pri samih konjih, ki so izredno mirne narave in zelo prijazni, ter v zelo dobri kondiciji. Da gre za inteligentna bitja smo videli na kraju samem, saj so se vsi, od prvega do zadnjega brez zadržkov nastavili našemu fotoaparatu. In še nekaj človek začuti, ko obišče ta raj. Konji na okolico in ljudi delujejo izredno sproščujoče, kar je izredno fascinantno.

Šola jahanja, športno preskakovanje ovir in dresura konj
Kot nam je povedal Lojze Ščap, ki skupaj z ženo in hčerkama Ireno in Aleksandro, in trenerjem Sandijem Smolnikarjem, vodi konjeniški center, se bodo pri njih ukvarjali s športnim preskakovanjem ovir in dresuro konj. Velik poudarek, pa bo na začetni in nadaljevalni šoli jahanja, ter kasneje organiziranim treningom in udeležba z lastno ekipo na tekmah, tako doma kot v tujini. Njihova želja je, da bi se čim več mladih vključilo v začetno šolo, nadaljevalni tečaj in kasneje zaceli trenirati in tako spoznavali lepote tega športa in biti v stiku s temi čudovitimi živalmi. Za šolo jahanja imajo že pripravljena Lagosa in Ujo. Ob tej priliki vabijo tudi vse zainteresirane, da se vključijo v šolo jahanja, in tako spoznajo čudovite občutke ki jih doživi jahač ob stiku s konji. Konji, ki jih uporabljajo za preskakovanje ovir in dresuro so izredno veliki, elegantni in potrebujejo poseben trening in oskrbo, zato je stik z jahačem zelo pomemben.

Gre za enega najbolj modernih konjeniških centrov v Sloveniji in v tem delu Evrope.

Ideja zgodbe
Ideja zgodbe v zvezi s konjeniškim centrom se je začela razvijati pred dobrimi petimi leti. Namen ureditve kmetije na Brdo v konjeniški centra, ki se nahaja na 28 hektarih površine, je uhleviti športne konje, dobro skrbeti za njih in z dobrimi kvalitetnimi treningi v zunanji in notranji menaži poskrbeti za dobro počutje konj in jahačev in ostalih obiskovalcev in prijateljev živali. Jahači tekmovalci se bodo preizkušali in udeleževali tudi tekem, tako doma kot v tujini. Obenem je sama okolica centra čudovita in primerna tudi za rekreativne jahače in rekreativno jahanje. In druženje ljudi s konji. V ta namen imajo v načrtu, tudi obuditev nekdanje sprehajalne poti, ki iz Brda pelje čez neokrnjeno naravo na Krumperk in krožno do cerkve svete Konigunde in nazaj na Brdo.

Lojze Ščap pravi, da se je ideja zgodbe v zvezi s konjeniškim centrom začela razvijati pred dobrimi petimi leti.

V okviru Konjeniškega centra Brdo pri Ihanu se nahaja ena izmed največjih ograjenih zunanjih manež za jahanje v izmeri 12.000 kvadratnih metrov, pokrita jahalnica v izmeri 1.400 kvadratnih metrov, ki je tudi prava znamenitost, saj je edina pokrita jahalnica , ki se nahaja v prvem nadstropju z višino strehe na 8m. Poleg pokrite jahalnice se nahajajo hlevi z 48 boksi za konje, vsak boks pa ima več kot 12 kvadratn ih metrov ter zunanji izpust, ki meri po 17 kvadratnih metrov Po željah njihovih strank pa so na voljo tudi dodatni zunanji izpusti v okolici hleva. Boks št. 46 pa je že eno leto rezerviran in pričakujejo izvrstnega konja in jahača. Kdo je to, pa je za enkrat še skrivnost, pove gostitelj. Na voljo so tudi pašniki, ki jih bodo še ogradili, in postavili prehodni lesen manjši hlev, kateri pa bodo namenjeni za oskrbo starejših konj.

V konjeniškem centru se nahajajo hlevi z 48 boksi za konje, vsak boks pa ima več kot 12 kvadratnih metrov ter zunanji izpust, ki meri po 17 kvadratnih metrov. 

Moderna tehnologija
V hlevih imajo na voljo vso možno moderno tehnologijo, napajalniki z rostfrei cevmi, pralnica in solarij, ki je namenjen za sušenje in ogrevanje konj, predvsem v zimskem času. Da gre za zelo moderen in tehnološko dovršen hlev dokazujejo velika zračnost prostora, kot tudi položena guma Belmondo, ki je položena po celotnem hlevu, da je hoja konj in ljudi mehka in prijazna. V hlevu se nahajajo tudi dodatni prostori za hrambo opreme in pripomočkov, ki jih jahač rabi pri oskrbi konj in za samo jahanje. Poseben prostor je tudi šolska sedlarna, kjer se nahaja vse potrebno za nove jahače, da se pobližje spoznajo s konji, opremo, čistočo ter redom. Vsak boks ima svojo številko, katera jahača spremlja od sedlarne do garderobe.

Ovalna sprehajalna pot
V okviru konjeniškega centra Brdo pri Ihanu, so postavili moderno tehnično dovršeno ovalno sprehajalno napravo, ki meri v dolžino 25 metrov in v širino 10 metrov, tako da je sprehajalni krog dolg 70 metrov. Na enkrat se lahko v njej sprehaja sedem konj. Po besedah Lojzeta Ščapa so klasične sprehajalne naprave običajno okrogle, v našem centru pa so se zaradi zdravja in počutja konj in sicer zaradi giba in pregiba nog, odločili za ovalno sprehajalno pot. To priporočajo tudi vrhunski veterinarji, saj se konj med sprehajanjem poravna ter, da pride do večjega razgibavanja med samim sprehajanjem. V sprehajalnici se nahajajo posebne zavese – pregrade, med katero se konj sprehaja. Vse skupaj pa je ograjeno s posebnim lesom, prav tako v hlevih, iz Kanade. Gre za izredno trd in trpežen les, ki ga konji ne morejo poškodovati.

Moderna ovalna sprehajalna pot v kateri se lahko na enkrat sprehaja sedem konj.

Ograjena maneža, ki meri kar 12.000 kvadratnih metrov
Zunanja menaža, ki je namenjena jahanju je ena večjih, če ne celo največja v tem delu Evrope, sploh pa v Sloveniji. Govorimo o ograjeni maneži, ki meri 12.000 m2 z zelo kvalitetno peščeno podlago – kremenčevim peskom družbe Termit iz Moravč, do katere izredne kvalitete so prišli po skupnih raziskavah. Sama škarpa, ki obdaja zunanjo menažo meri 497 metrov. V letošnjem letu imajo željo za lažjo organizacijo in oglede tekem na severnem delu zunanje menaže zgradili še tribune za gledalce in sodnike. Lojze Ščap nam pove, da se kremenčev pesek družbe Termit na zunanji menaži pobranajo s posebno prirejeno brano, tako, da je za naslednji dan pripravljena prava podlaga za trening. Brana, ki razrahlja pesek in pritiska k tlom ima pet funkcij in sicer, reže, rahlja, pritiska v tla, valja in na koncu še dodatno pritiska v tla. Za preskakovanje ovir s konji , mora biti namreč prava podlaga, saj so od podlage odvisne tudi možne poškodbe konj. Pri tem športu je namreč potrebno uporabljati dve pameti: človeško in konjsko. Je pa res, da ima konj tako kot človek dober ali slab dan. Ob ogledu zunanje menaže smo videli tudi dve športni jahačici, ki sta v krogu sprehajali konja. Šlo je za ogrevanje preden sta ju zajahali. Ko sta s konji zapustili menažo, sta jima s kopitov očistili pesek in ju nato odpeljali v bokse, kar govori za izredno skrb za konja in čistočo.

Zunanja menaža, ki je namenjena jahanju je ena večjih, če ne celo največja v tem delu Evrope.

Pogosta menjava podkev
V času našega ogleda konjeniškega centra Brdo, se je v severnem delu hleva nahajal tudi kovač, kjer se prav tako nahajajo boksi in zunanji izpusti z vso moderno opremo, podkoval konje. Kovač jih obišče približno na mesec dni in pol in takrat večini konj zamenja podkve. Pogosta menjava podkev, pa je potrebna predvsem zaradi tega, ker v določenem časovnem obdobju konjevo kopito preraste podkev. Na lastne oči smo se lahko prepričali kako poteka podkovanje konj in lahko povem da je izredno poučno in zanimivo. In da gre res za pravega mojstra svoje obrti, veliko pove že to, da konji pri podkovanju skorajda niso čutili, da dobivajo novo obuvalo. Za to pa moraš vsekakor imeti pravi čut. Zanimivo je bilo tudi videti, kako sta dve dekleti svojima konjema s posebnim premazom mazala kopita. Lojze Ščap nam pove, da tudi ljudje čistimo čevlje in si s kremami mažemo roke ,ravno tako tudi konji potrebujejo nego, da imajo lepo urejena kopita.

Kovač je pravi mojster svoje obrti.

Notranja jahalnica
V tej stavbi se nahaja tudi zračna in visoka notranja jahalnica, ki se bo uporabljala za jahanje v zimskem času in ob slabem vremenu. Zanimivost te jahalnice je tudi steber pobarvan na turkizno in tudi okna oziroma posebne zavese, ki se odpirajo avtomatsko. Pozimi so zaprta, da preprečujejo vdor mrzlega zraka. Na ta način pa se vzdržuje primerno temperaturo. V toplejših dneh pa se avtomatsko odpirajo, ravno tako, da se vzdržuje primerna temperatura. V primeru vetra in sicer, če piha iz severa proti jugu, se zavese avtomatsko zaprejo.

V stavbi se nahaja zračna in visoka notranja jahalnica, ki se bo uporabljala za jahanje v zimskem času.

Prevoz konj
Na parkirišču smo lahko videli kar nekaj prikolic za prevoz konj. Najbolj pa je izstopalo posebno vozilo v velikosti avtobusa, ki je namenjen prevozu konj. V zadnjem delu vozila je prostora za šest konj, v prednjem delu pa se nahaja bivalni del s kuhinjo, spalnico in tušem. Lahko bi rekli, da gre za apartma v vozilu. Nas gostitelj nam zaupa, da takšna vozila uporabljajo nekateri športni jahači, kadar gredo na tekmovanja. Tako jim ni potrebno hoditi v hotele ali apartmaje. Kar je pa najbolj pomembno, da so vedno v bližini konj. Tudi zaradi nadzora.

Obnovljena kmečka hiša iz leta 1817
Poleg centra se nahaja star hlev, preurejen v klubski prostor s petimi sobami ter obnovljena kmečka hiša iz leta 1817, ki spada pod kulturno dediščino, s tremi apartmaji. Znamenitost te kmečke hiše je, da je edina kmečka hiša s štirimi kamnitimi portali na slovenskem. Temeljito in to do potankosti obnovljeni stavbi, vas že ob prvem pogledu popeljeta v tiste čase, ki so že minili. Stavbi sta bili zidani s kamni in to brez cementa. To je vidno v klubskem prostoru, kjer del stene ni pobeljen in je zaradi tega dobro vidna sama gradnja izpred dvesto let. V kmečki hiši se nahaja tudi 200 let star hladilnik, sicer ne takšen, kot smo jih vajeni danes. V steni se nahajajo posebna lesena vratca in ko jih odpreš vidiš luknjo v kamnu. Na ta način si je gospodar včasih v vročih poletnih dneh hladil žlahtno kapljico. Ohranili so tudi črno kuhinjo. V »hiši« se nahaja tudi skrbno izdelana krušna peč, katero sta izdelala mojstra Vode in Zupan iz Ihana. Skrbno izbrani materiali imajo celo iste vzorce kot so jih vgrajevali pred dvesto leti. Tudi oprema, kot je kuhinja, omare, stoli in mize, so narejene v stilu in v barvi iz tistih časov. Zanimivi so tudi velbi v notranjosti te kmečke hiše. Lojze Ščap nam zaupa, da so samo za obnovo velbov v tej hiši porabili 1.792 ur dela. Poleg te hiše se nahaja tudi kapelica poleg lipe in tudi obnovljen svinjak, katerega so preuredili v apartma in obnovljena kašča. Skratka imenitno obnovljene stavbe in to do vsake malenkosti podrobno, saj so se trudili, da ohranijo vse tako, kot je nekdaj bilo.

Obnovljena kmečka hiša iz leta 1817 spada pod kulturno dediščino.

V Konjeniškem centru Brdo pri Ihanu smo preživeli zelo zanimivo in poučno popoldne. Bili smo v družbi lepotcev in ljubiteljev konj, ki izredno lepo skrbijo za njih. Ta sinergija pa se ves čas čuti v zraku. Na koncu lahko zapišemo, da so naredili izjemno prijetno zgodbo in da se bo ta v prihodnosti še pisala in tudi navduševala.