Zapravljaj kot milijarder! #Ajdapiše

Ste vedeli, da je to uradni slogan, s katerim je TEMU osvojil svet (po angleško Shop like a billionaire!)? Če ne veste, kaj je TEMU, je morda bolje, da nehate brati, saj ste eden redkih srečnežev. Ko pa naletite na to zadevo, pa se le spomnite na to kolumno in spodnje razloge, zakaj bi jo morali zavračati!

Temu je kitajski velikan, ki je povozil vse na področju spletne prodaje. Njihova aplikacija je na tržišče prišla leta 2022, že do poletja 2023 pa je bilo več kot 130 milijonov prenosov aplikacije in tako je Temu prehitel Shein in Amazon, svoja največja tekmeca. Prodaja? V letu 2023 kar 15,7 milijarde funtov! Podjetja, ki toliko zaslužijo, vsako leto izdajo med drugim tudi poročila o etiki in trajnosti na več kot petdesetih straneh, Temu pa niti besede. Ethical consumer, zaupanja vredna organizacija, ki ocenjuje etičnost posameznih znamk, je Temu ocenila jedrnato: 0/100 (primerjava: Zara ima 9 točk, H&M 44). Te podatke sem zasledila pri Niki Veger na Instagramu, kar me je tudi spodbudilo, da napišem nekaj o tem, saj sem mislila, da sicer že vsi vemo, zakaj je Temu en velik NE! Toda očitno le ne vemo dovolj in dodatna opozorila ne bodo odveč.

Temu so že povezali s prisilnim delom. Zakaj je torej tako poceni? Ker ljudje niso plačani ali pa so zelo malo. Če menite, da to ni vaš problem (ki sicer je, saj je svet otok in je vse povezano, navsezadnje pa je to zadeva humanistične morale), pa je to zelo povezano z vami in evropsko ter s slovensko obrtjo. Ceneni kitajski izdelki uničujejo slovenski, evropski trg. Uničujejo obrtništvo. In niso to le mini produkti – subvencije, ki jih kitajska vlada namenja recimo za kitajska električna vozila, izjemno vplivajo na evropski avtomobilski trg in upam, da se vsi zavedamo, kako pomemben je ta trg za veliko slovenskih manjših podjetij in to so visoko tehnološka podjetja, ki ustvarjajo presežek in dodano vrednost!

Da še dodam: predvsem problematične naj bi bile te prakse izkoriščanja za prebivalstvo imenovano Ujguri, ki so večinoma Muslimani, in so ena izmed etičnih manjšin na Kitajskem. V letu 2021 je bila Kitajska obtožena, da nad njimi izvaja genocid. Kaj veliko se ni spremenilo (Peking trdi, da je to laž stoletja), so pa ti ljudje eni izmed delavcev.

In kaj ta proizvodnja povzroča delu Kitajske?

Nadaljujmo: vsi ti izdelki so narejeni iz cenenih materialov in poleg dejstva, da s svojo pretirano potrošnjo polnimo svet z nepotrebnimi stvarmi, ki nas na koncu dneva sploh ne izpopolnjujejo, pa so ti produkti lahko velikokrat tudi škodljivi! Temu namreč NI proizvajalec izdelkov, temveč prodajna platforma – kdo jih torej proizvaja in predvsem katere standarde produkti izpolnjujejo, boste težko ugotovili. Smešno se mi zdi, kako v Sloveniji ljudje ne verjamejo več niti v najbolj preverjene evropske certifikate, kritizirajo EU zaradi birokracije in cinično menijo, da jih vsak evropski voditelji želi nategniti, a hkrati verjamejo tem izdelkom. Ker so poceni. Jih boste res kupili za svoje otroke? Se še spomnimo afere v Italiji, ko je koncern prodajal torbice, ki so jih izdelali uvoženi delavci v nehumanih pogojih?

Intermezzo: saj se zavedate, da je, ker vaši sosedje kupujejo vse več takšnih izdelkov, potreba po recikliranju vse večja? Gre za zapletene umetne produkte, kar pomeni, da vsi skupaj plačujemo več za odvoz smeti. V Domžalah, kjer dobro poznamo višino Prodnik položnic, to ni element, ki ga lahko zanemarimo. Saj vsak kupi le nekaj, kajne? Vsi skupaj pa … In čemu to recikliranje in to poudarjanje zelenega prehoda? Bodimo iskreni: ne rešujemo le sveta, temveč želimo predvsem še vedno živeti v lepem zelenem kotičku! Samo pojdite v Bruselj recimo (pa je še vedno EU) ali pa le čez mejo v Italijo, pa boste videli vsak večer vreče smeti na ulicah, ker jih pobirajo na takšen način, in premislite o tem, kaj plačujemo in zakaj ter kaj znamo ceniti.

Pojdimo dalje, saj se problem ne konča le tukaj: Temu aplikacija je namreč problematična tudi zato, ker ne spoštuje zasebnosti podatkov po standardih, ki smo jih vajeni v Evropi. Iz tega razloga je EU proti Temuju sprožila formalno preiskavo jeseni 2024 z obtožbo, da krši Digital Services Act.

Na spletu lahko najdete tudi trditve, da je Temu etičen in okolju prijazen. Kako to? Ker obstajajo generirana besedila ustvarjena z umetno inteligenco o Temujevih etičnih in okoljskih zavezah na spletnih straneh, ki so prav tako ustvarjene z umetno inteligenco in hkrati se vse te strani povzema ­– brez preverjanja! – saj je Temu zelo iskana beseda v iskalnikih in torej algoritmi prej omenjene umetno ustvarjene vsebine spodbujajo k vidnosti (saj prinese višje prihodke od oglasov). Letna poročila, ki jih Temu izda, namreč vsebujejo le osnovno finančno poročilo potrebno za zakonito trgovanje.

Če se vrnemo nazaj k okolju – pomislite na vse te velike ladje, ki plujejo po morju, da prevažajo vse te izdelke, ki smo jih kupili brez premisleka, saj je vse le po nekaj evrov in zato lahko nakupujemo kot milijarderji (to naj bi bilo namreč mišljeno v smislu brez premisleka, ali imaš dovolj denarja). Ironično pa večina milijarderjev ni milijarderjev, ker brezglavo nakupujejo, vsaj ne tistih, ki so svoje bogastvo ustvarili sami. Naj dodam še en vic, da vas vsaj malo nasmejem: kako ženska naredi svojega moža milijonarja? Poroči milijarderja. Malce heca, čeprav stereotipnega, verjetno ne škoduje. Ne pozabimo, da ladje v večini plujejo po Južnokitajskem morju, ki si ga je Kitajska, čeprav bi moral biti večinoma to odprto morje vseh ljudi, naredila za svojega in si ga prisvojila. K temu pa moramo za zaključek dodati še dejstvo, ki sem ga že naslovila – kitajske subvencije. Kitajska namreč podpira izvoz, podpira izgradnjo pristanišč, podpira proizvodna podjetja … V Evropi želimo biti pravični in delovati v skladu z odprtim globalnim trgom, ko se gredo nekateri dela sveta protekcionizem – in tako na naših javnih razpisih, ki jih pišemo sami (!), še vedno dovolimo sodelovanje tujini, čeprav gre za javni denar in si pravila, kdo sodeluje in kdo ne, izmišljujemo sami. Nobeno pravo namreč ni naravno. Kar spomnite se na kitajski most na Peljašac, ki sem ga omenjala v eni izmed prejšnjih kolumn.

Naj zaključim. Trump vam morda ni všeč, toda nedvoumno je povedal, kar morda še vedno ni jasno vsem – obramba Evrope je v rokah Evropejcev. Po drugi svetovni vojni so nam Američani pomagali, potem pa si priznajmo, da smo postali malce razvajeni in smo se vedno naslanjali na njih. Tega je namreč konec. Če je bila Sovjetska zveza glavni sovražnik Amerike tekom hladne vojne, je sedaj jasno tudi to – Amerika kot glavno grožnjo vidi Kitajsko in ne Rusijo. Ali se retorika nepotrebno zaostruje in ali je prav, da vlagamo v obrambo (nasproti si stojita dva pola razmišljanja: naši sovražniki gradijo bombe, mi pa hladilnike (citat iz filma Pearl Harbor) proti oboroževanje ni v interesu ljudi, temveč lobijev, ki vladajo politični eliti vse bolj), dejansko ne bom razpravljala, saj je to ironično preveč moje področje. Bom raje rekla: zavrnite Temu, ker v tej zgodbi smo poraženci prav vsi ­– potrošnik (saj izdelki niso varni), Evropa in okolje, predvsem pa vaš sosed obrtnik in rokodelec. Naredimo lahko le tisto, kar je v naši domeni in zavrnitev takega giganta je točno to. Saj poznamo načelo ponudbe in povpraševanja, naš nakup pa je direktna podpora v tisto, kar verjamemo in kar podpremo.

Občine pripravljajo v mesecu marcu čistilne akcije in v podporo lepemu in čistemu okolju naredimo tudi miselno akcijo – recimo stop krami, ki je ne potrebujemo in ki v končni fazi ne nasiti potreb, ki jih osebno promoviramo ali gojimo.

Vesel prvi dan pomladi vam želim!

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.