Zakaj Prešeren? #Ajdapiše

Večkrat se pošalimo, da smo res nenavaden narod. Naš največji kulturni praznik praznujemo na dan, ko je umrl naš največji pesnik. Zakaj ne bi praznovali tretjega decembra na njegov rojstni dan? Predvsem pa, zakaj Prešeren? Saj ni edini od teh velikih mož, ki so naredili nekaj ali pa naredili veliko za našo kulturo. Zakaj on?

V osnovni šoli smo se učili o njegovih delih, vendar sem šele v srednji šoli dovolj dozorela, da sem začela ceniti njegov talent. Prešeren je bil resnično pravi umetnik, ustvarjalec v najširšem pomenu te besede. Njegov opus je tako bogat, da te presune. Vendar menim, da ni dejansko njegova poezija tisto največ, kar nam je dal. Temveč je njegova zavestna odločitev in njegov boj, da je ustvarjal v slovenskem jeziku. Njegova dela so bila vrhunska že v času njegovega življenja in prepričana sem, da bi tekom svojih živih dni užival veliko večji sloves, če bi pisal v drugem jeziku. Vendar ni. In to je tisto, kar ga je za nas naredilo Velikega.

Naš jezik, slovenščina, je pomemben del naše kulture in nekaj kar se mi zdi, da včasih pozabimo. Kot kulturo preveč dojemamo zgolj tisto »visoko« poezijo in najvišjo umetnost. Vendar pa je kultura vse tisto, kar nas dela za civilizacijo. Kultura je vse, kar iz naše živalske plati ustvarja človeško. Je poezija in proza. Hkrati pa so to vse narodne pesmi, je kulinarika, četudi ljudska, so navade in običaji, navsezadnje pa tudi načela in vrednote. In to je tisto, kar premalo cenimo pri Prešernu. Njegova prostovoljno odločitev za slovenski jezik. Njegova zvestobo temu, kar je bil v samem jedru. Slovenskega naroda sin … – četudi Slovenije še ni bilo, koncept slovenskega naroda pa tudi še nedodelan.

Hvaležna sem za priložnost, ki sem jo imela v teh dneh. Občina Domžale je v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika pripravila bogat program kulturnih dogodkov na spletu – pogovori, lutkovne in gledališke predstave, filmske projekcije in film, ki smo ga naredili v čast domžalski kulturi. Ustvarili so ga prav tisti, ki delajo domžalsko kulturo, bodisi poklicno ali ljubiteljsko. Imam posebno čast, da sodelujem z njimi. To so ljudje, ki iz Domžal delajo mesto. Morda se sliši klišejsko ali pretirano, vendar močno verjamem v to, da prav kultura ustvarja mesto iz vasi. Tako kot dom niso zidovi, temveč je potreben občutek domačnosti. To kultura daje kraju.

Prevečkrat sem slišala, da so Domžale spalno naselje. Navsezadnje sem to tudi sama verjela tekom študija, ko sem praktično živela v Ljubljani. Domžale so bile le prostor spanja. Vendar sem spoznala, da Domžale ponujajo mnogo več kot »le posteljo«. Zgodovina našega mesta je posebna in v primerjavi z mnogimi sosedi zelo pozna. Zato na prvi pogled občutek, da smo skupek hiš. Vendar pa ko znaš raziskovati, ugotoviš, kaj vse ti Domžale ponujajo. V prvi vrsti je to zagotovo Kulturni dom Franca Bernika, katerega program je tako bogat kot le redkokje v državi. Gledališke in glasbene predstave, ki jih vidiš v prestolnici, vidiš tudi v Domžalah. K nam prihajajo svetovni umetniki. Sama pa imam najraje domžalski Mestni kino. Všeč mi je mešanica, ki jo ponuja – hkrati si lahko ogledaš najbolj aktualne filme iz Hollywooda in vse evropske ter tuje, bolj avantgardne filme. V domžalskem kinu morda ni kokic, je pa izkušnja, ki je ne pozabiš. Sploh poleti, ko se kino preseli v Češminov park in Arboretum Volčji potok. To so trenutki, ki ostanejo za vedno. Potem je tukaj še Slamnikarski muzej, Galerija Domžale …

Vendar ni le mesto Domžale, temveč je tudi občina kot celota. Gor na severu v Homcu se trudijo ohranjati spomin na opernega pevca Gostiča in v Domžale vsako leto pripeljejo najboljše operne pevce v naši državi. Na najbolj vzhodnem delu občine pa uživamo v toplejših mesecih v Poletnem gledališču Studenec. Ta kolumna nima dovolj prostora, da bi naštela vse, kar se ponuja v naših koncih na področju kulture. Poklicna in ljubiteljska kultura se prepletata. V Domžalah je bilo pred korono toliko dogodkov, da nisem uspela obiskati vseh, ki sem si jih želela. Predvsem navduši dejstvo, da je vsega vsako leto več – in ne le kvantitativno, temveč raste tudi kvaliteta. Tradicionalni dogodki se nadgrajujejo, vse več je aktivnosti. Postali smo zelo naseljena občina, kjer je mnogo posameznikov, ki želijo ustvarjati. Narediti še nekaj več … in to se pozna. Nastaja kultura, nastaja kraj. Mesto. Če bo šlo tako naprej, čaka Domžale lepa prihodnost.

Lansko leto smo kulturni praznik še praznovali »tradicionalno«, v živo. Prepričana sem, da se bomo naslednje leto ponovno srečali in praznovali tako kot smo nekoč. Letos pa lahko izkoristimo to unikatno priliko. V udobju lastnega doma si ogledamo mnoge predstave, obiščemo Galerijo Domžale in še kaj. Vse tisto, kar morda še nikoli nismo. Predvsem pa je to čas za premislek. Lansko leto spomladi so bili namreč mnogi doma na čakanju. Z zagotovljeno plačo, sicer v manjšem obsegu, pa vendar. Brez velikega strahu, da bodo službo izgubili. Ampak vseeno so se soočili s strahom in neudobnostjo. Niso vedeli, kako preživljati dneve. Človek potrebuje svoj smisel. Velikokrat mu smisel daje njegovo delo. Poleg dela pa mu tisti občutek človečnosti daje prav kultura. Zato verjamem, da smo v dneh covida spoznali pravo vrednost kulture. Knjige, filmi, glasba, predstave, balet, opera in še mnogo drugih kulturnih dejavnosti, je tisto kar nam daje občutek – biti človek. Je tisto, kar nas dela živega. Tisto, kar iz skupine ustvarja narod. Iz družbe civilizacijo. Predvsem pa čedalje bolj postajam kot Prešeren in cenim naš jezik. Pravijo, da so meje jezikov meje sveta. Jeziki tako ustvarjajo naš svet. In zato si želim, da bi se v ponedeljek za trenutek ustavili in cenili tisto, kar nismo imeli niti dobrih 30 let nazaj – slovenščino kot uradni jezik naše države. Slovenščino kot naš jezik, naš svet. Lepo praznujte praznik, praznik slovenske kulture! Naj živi še dolgo!

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda je lani začela pisati svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.