VROČINA: mi pa zaviti v plastiko iz nafte #Ajdapiše

Če smo v začetku meseca maja še stokali, da morda pa bi bil že čas za poletje, pa je konec maja kar močno udaril po nas in občutek imamo, kot da smo se znašli v vrhuncu poletja. Pa je v resnici do tja še dolga. Telo se ne more tako hitro navaditi, problem pa je tudi naša lastna glava, ki še vedno meni, da jopico in jakno bi se pa vseeno spodobilo vzeti s seboj. No, očitno ni potrebno. Čeprav, da pa le ne bomo neumni in nas bo prepihalo, bomo pa zopet nespametno zboleli. Ni kaj – vreme je kar izziv.

Še bolj neumni kot naši predniki pa smo pri izbiri oblačil. Naši predniki so namreč posegali po naravnih materialih in v omari imeli le par kosov oblačil, mi pa smo jih napolnili do zadnjega kotička, kupili še večje omare in notri dali veliko … nafte!

Sintetična vlakna, kot so poliester, najlon, akril, elastan in druga, nastanejo iz petrokemičnih derivatov — torej iz surove nafte ali zemeljskega plina. Še vedno me čudi, da veliko ljudi tega danes ne ve. Poliester je dejansko plastika, predelana v tekstilna vlakna. In zato moj naslov ni nič pretiran. Zunaj je vroče, mi pa se tlačimo v plastiko. Da si to bolj nazorno (in pretirano) predstavljate: zaviti ste v tisto živilsko prozorno folijo, čez bi vas pa namazali še s surovo nafto in potem dali na vroče sonce … To se pa zdi nepredstavljivo, kajne? Ni sicer čisto tako v resnici, pa vendar bi vam ta brutalna slika kar dala misliti, kajne? Pri ženskah je to še toliko bolj aktualno, ker se res dobesedno tlačimo v črevasta, oprijeta oblačila.

Veliko se že govori o vplivih sintetičnih materialov na naše zdravje, pa še vedno menim, da veliko premalo. Vsekakor veliko manj, če to primerjamo z vsemi oglasi, s katerimi nas dnevno posiljujejo – govorim o modnih oglasih vseh teh omenjenih oblačil. Kajti izziv je, ko zaviješ v trgovino in se odločiš, da ne bi kupil nič sintetičnega. Ne le da cene brutalno narastejo, temveč je izziv še večji: velikokrat sploh ne moreš čisto nič kupiti. Zato ne čudi, da vse več ozaveščenih mladih – ne le mladenk, temveč tudi mladeničev – pogleduje proti second hand in vintage modi ter da ima že skoraj vsak kraj takšne trgovine in tudi dogodke izmenjevalnice oblačil. Vse te pobude močno pozdravljam in upam, da to kmalu ne bo le manjšina, temveč že večji del družbe.

Manj je več, je znala povedati že ikona Coco Chanel in zato je v teh vročih dneh res pomembno, da imamo nekaj odličnih in kakovostnih kosov oblačil, kot pa celo omaro slabih oblek. Vsekakor se takšna sprememba ne zgodi v eni noči, a vendar je lepo videti, da se pozitivne spremembe dogajajo. Ni namreč vse le v reševanju našega planeta, temveč tudi v reševanju nas samih in našega zdravja ter udobja. Ter navsezadnje tudi v zavedanju, da moramo postaviti boljše zglede za naše zanamce – ker smo namreč nekako definirali, da je ženska v poslovnem svetu brez najlonk neprimerno oblečena, se pač tlačimo v to plastiko in tako nam koža cel dan ne diha … Davno nekoč so bile hlačne nogavice iz svile, potem pa se je pojavil najlon, ki je cenejši in trpežnejši. Danes pa v večini trgovin najdete še bolj plastične materiale, ki še manj dihajo – iskreno so na videz še slabši kot najlon, le cena je tista, ki je bolj privlačna. Kaj torej? Bomo nadaljevali s slabimi trendi in družbo še bolj oddaljevali od narave ali pa nas morda končno čakajo boljši časi, ko bi znali živeti bolj povezano?

Kdo ve …

Morda torej ni le prevroče. Morda smo le družbeno neprilagojeni naravi okoli nas. In kaj sedaj?

Avtor: Ajda Vodlan