VOJNA: cepilci vs anticepilci #Ajdapiše

Pred nami je volilno leto, za nami dve leti korone. Že navajeni smo biti levi in desni, še iz stare ere partizani in domobranci. Tekom časa smo se razdelili že na več polov, se združili za osamosvojitev Slovenije, danes pa smo: cepilci vs anticepilci. Pa je temu res tako?

Ne. Ni tako črno belo (oziroma rdeče belo). Dejansko nikoli ni bilo. Dandanes oporekajo partizanstvu predvsem komunistično revolucionarni naboj, resnica pa je, da se je pod širokim dežnikom narodnoosvobodilnega boja zbralo veliko ljudi z različnimi motivi in prepričanji. Tudi različnimi verami, in le nekateri so verjeli, da je vera opij ljudstva. Mnogi so v NOB pristali zaradi situacije. Življenje pač je takšno, da nas vedno znova preseneti. Pa saj je bilo na »drugi strani« enako: tudi med domobranci so se zbrali ljudje z različnimi motivi in prepričanji. In tako je tudi danes.

Ne delimo se na cepilce in anticepilce, temveč na mnogo več podskupin. Imamo različna prepričanja, različne strahove. Pa naj uvodoma povem (kar sicer v svojih kolumnah ponavljam): sem cepljena. Dvakrat sem se cepila z Astro konec lanske pomladi, začetek poletja in nato septembra zbolela. Zakaj sem se cepila? Iz dveh »preprostih« razlogov. Ko sem se odločila za cepivo, je bilo rečeno: če se cepiš, ne dobiš virusa. Pretehtala sem, da je nepoznavanje stranskih učinkov cepiva manjše zlo (v danem trenutku sprejemanja odločitve!), kot pa dejanska bolezen. Kajti takrat so mnogi pristali v bolnicah, nismo pa niti še vedeli, kakšne dolgoročne posledice lahko bolezen pusti. Odločila sem se za manjše zlo. Drugi razlog za cepljenje je bil »solidarnostni«. Kot otrok sem imela reakcijo na cepljenje in zato so z določenimi cepivi počakali, da sem bila starejša. To je bilo mogoče, ker so bili cepljenji ostali otroci v vrtcu in tako nihče ni razvil določenih bolezni, proti katerim cepimo naše otroke. Odločila sem se, da se cepim, ker živim v družbi in ker mi je mar za sodržavljane. Kasneje se je pokazalo, da tudi cepljeni prenašajo virus v veliko večjem odstotku, kot smo sprva upali.

Ali bi se ponovno cepila? Pravim, da je po vojni lahko vsak general. Danes bi morda ravnala drugače, toda o tem ne razmišljam. Kar je – je. Je v preteklosti, ki je ne morem spreminjati. Zato nikomur ne govorim, kaj naj naredi. Sama se v tretje ne želim cepiti, saj nimam nobenega od razlogov za cepljenje več. Če slučajno zboliš ponovno, je to veliko bolj blaga oblika. V prvo sem imela določene težave (bila sem brez vonja, imela malo vročine in bila zelo utrujena), vendar nič zares hudega in zato predvidevam, da v mojem primeru cepljenje zaradi izogiba hujši obliki bolezni ni smiselno. Glede solidarnostnega razloga: po raziskavah cepljeni v manjši meri prenašajo bolezen kot necepljeni. Toda trenutni sev je agresiven in verjamem, da za družbo veliko več v tem trenutku lahko naredim z maskami in razkužili ter okrepitvijo imunskega sistema, kot pa da se ponovno cepim.

Najmočnejši razlog za cepljenje, ki bi ga imela, je v izogib socialni izolaciji. Torej cepiš se, da dobiš potrdilo. Seveda, lahko se testiraš. Vsak drugi dan. Pa tudi plačuješ. Žal v teh časih, ko inflacija raste, mnogi izberejo cepivo, ker je zastonj. To je problem! Kajti zdravje se je postavilo na drugo mesto, na prvem pa so ekonomski/socialni razlogi. Pravijo mi, da sem se spremenila in sem anticepilka. Da ne verjamem več znanosti. Naj poudarim: NIKOLI nisem verjela znanosti. Kajti samo jedro znanosti je antiteza veri. Znanost temelji na dvomu in posledično na dokazovanju. Cepiva v sami osnovi niso problematična, saj so človeštvo že večkrat rešila. Vendar pa žal to cepivo ne prinaša takšnih rezultatov, kot smo upali. Nič hudega – raziskujemo dalje! Narobe pa je za vsako ceno promovirati cepljenje. Na prvem mestu so maske, razkužila in pa predvsem zdrav življenjski slog.

Nismo le cepilci in anticepilci. Najprej: smo ljudje. Smo državljani. So ljudje, ki zagovarjajo cepivo, ne glede na stranke učinke in se bodo cepili tudi četrtič. So ljudje, ki so skeptični do cepiva, pa se bodo cepili. So ljudje, ki se ne bodo cepili – pa želijo, da se starejši cepijo, saj vidijo, da njim pa bolezen res prinaša veliko hujše posledice. So ljudje, ki se bodo cepili, ne želijo pa, da se cepi otroke. So ljudje, ki bi raje zboleli in riskirali bolezen, kot pa riskirali posledice virusa. Mar tej skupini res lahko vehementno očitamo, da niso solidarni in da so egoisti? Jim celo grozimo, da bi jim najraje odpovedali zdravstveno nego, če zbolijo (Kanada to dejansko želi izvajati!)? Naj podam primer: vsi vemo, da kajenje škodi. Pa vendar nihče ne oporeka, da se kadilcem, ki zbolijo za rakom na pljučih, ponudi polnovredno zdravljenje kot nekadilcem. Nihče ne očita kadilcem, da niso solidarni, ker kadijo in morda v naši družbi uničujejo naša pljuča. Enako je z alkoholom. Navsezadnje je enako čisto vsakič, ko vas opeče sonce, ker se niste dobro namazali ali pa ste bili na soncu v nevarnih urah. Vam odrečemo zdravljenje, če zbolite za kožnim rakom? Ali pa če imate žilne bolezni na stara leta, ker ste jedli preveč mastno hrano? Kajti, kje se to ustavi? Ali pa bomo res drug drugemu govorili, kako moramo živeti? Kje se konča nadzor, kje začne svoboda?

Anticepilci niso zgolj norci, ki verjamejo vsem teorijam zarote in menijo, da je svet raven. Cepilci pa niso zgolj ovce, ki slepo verjamejo vsemu, kar piše.

Kaj morate narediti? Na podlagi vašega zdravja ne vem. Zgolj cepivo očitno v teh dneh ne pomaga, toda v primeru da imate več bolezni, pa morda ni slaba izbira. To odločitev morate sprejeti sami, osebni zdravnik in informacije pa vam lahko le pomagajo. Navsezadnje pa je vaše življenje in vi se morate odločati. Kaj pa narediti v tej vojni? Predlagam, da se pogovarjajte. Pa ne s tistimi, ki mislijo enako kot vi – temveč z vsemi, ki se z vami ne strinjajo, kajti le tako širite svoje miselno obzorje. Sočlovek si zasluži spoštovanje, ker je človek. Naj izrazi svoje mnenje. In tudi vi izrazite svoje mnenje. Za nazaj smo vsi lahko pametni, kaj bi morali narediti. Toda prava inteligenca se skriva v tem, da v danem trenutku sprejmemo dobro odločitev na podlagi tistega, kar TRENUTNO vemo. Vsi delamo napake – nekatere iz dobrih razlogov, druge iz slabih. Pa nič hudega, to je življenje. Dajmo se le poslušati med seboj. Kajti ne pozabimo, da svet ni črno belo in da nismo v dveh nasprotujočih si skupinah. So pa ljudje, ki imajo korist od tega, da se kregamo in postavljamo na dva bregova. Ne dajmo jim tega zadovoljstva. Zabredimo na sredino reke – kajti moč množice je v skupnosti. In če je skupnost dovolj močna, bomo močnejši na sredini reke, kljubovali vsem rečnim tokovom, kot pa vsak na svojem bregu …

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda je lani začela pisati svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.