USPEH: 510.669 Slovencev NI volilo #Ajdapiše

Vsi hvalimo volilno udeležbo. Pa je dejansko čas za hvalo? Je res vsak napredek tudi uspeh?

Naj podam primerjavo – dobrega pol milijona ljudi so vsi prebivalci mest Ljubljane, Maribora, Kopra, Celja, Kranja in Ptuja skupaj. Medtem ko torej ploskamo, da smo se tako množično udeležili volitev, vprašam: zakaj pol milijona ljudi ni šlo na volitve? Ne zaupajo v demokratični volilni sistem? Kajti statistika volitev v EU kaže, da v državah, kjer je manj korupcije in kjer ljudje bolj zaupajo v politični sistem, volivci bolj množično odhajajo na volitve. Slovenija torej gre v to smer, ni pa še tam. Je utopično pričakovati, da bi na volitvah bila takšna udeležba kot je bila na našem najpomembnejšem referendumu? In zakaj bi bilo to utopično? Navsezadnje posameznika nič ne stane, da gre »tja in nekaj obkroži« (ali pa vse prečrta). Zakaj torej ne? Zakaj v dobi pametnih telefonov, ko so informacije tako dostopne kot še nikoli prej v zgodovini, ljudje še vedno niso sprejeli te informacije, da volitve so pomembne in da volitve vplivajo?

Na samo legitimnost, predvsem pa na (ne)zaupanje vplivajo dejanja politikov in njihova retorika. Veliki zmagovalec volitev Golob v teh dneh buri duhove, ko govori o sodelovanju z LMŠ in SAB – češ da imajo evropske poslance in lokalne organizacije. Sta Šarec in Cerar tudi sodelovala s tistimi, »ki sta jima ukradla glasove«? In od kdaj je to potrebno? Ker ljudstvo je jasno povedalo, da Šarca in Bratuškove NE želi niti v parlamentu, posledično pa tudi v vladi ne. Premier sicer lahko v vlado sprejme kogarkoli, pa vendar – legalno ni legitimno. Mar ni ironično, da je lahko v vladi kdorkoli, podžupan pa je lahko zgolj tisti, ki je izvoljen tudi v občinski svet? Pomembno pa je dejstvo, na katerega sem opozorila pred časom: nove stranke nimajo kadrov. Stranke na levi so se tako razdrobile, da z izjemo predsednikov in podpredsednikov nimajo politično izkušenih ljudi. In v tem pogledu jih desnica prehiteva. Toda ta slabost bi lahko bila tudi prednost – namesto političnih kadrov bi bili lahko izbrani v prvi vrsti strokovni. Pa bomo naredili ta korak?

406.761 ljudi je volilo za Goloba. Njegova zmaga ni presenetila, višina zmage pa je. Vsekakor je dobro, da je koalicija močna, saj tako ne bo izgovora, da ne uspejo realizirati svoje politike zaradi nasprotovanja opozicije in težkega iskanja konsenza v koaliciji. Scenarij iz 2020, ko je Šarčeva vlada padla ravno zaradi nesoglasij v koaliciji, je tako malo verjeten. Njegov neuspeh se mi zdi vsekakor najbolj presenetljiv. Ljudje so ga množično podpirali. Samo dve leti nazaj je bil tisti, ki je vodil! Tisti, ki se je v upanju na še boljše rezultate na volitvah in torej še več poslanskih mest v parlamentu odločil, da dovoli padec vlade in ponovne volitve ( ni sicer načrtoval Počivalškove praktičnosti). Vse je nakazovalo, da bi dobil še več glasov – danes pa ne pride niti v parlament. Mar ni to noro? Morda ne. Zgolj populistična politika, ki prehaja z vetrom.

Vsekakor pa na koncu dneva preseneti, da so ljudje še vedno tako močno naklonjeni novim obrazom. Že tretje volitve zapored se je tako narod odločil za politiko novih obrazov. V tretje gre rado? Upajmo.

Navsezadnje pa v tej dobi potrošništva ni nič nenavadnega, da radi posegamo po novostih tudi v politiki, če to delamo na vseh ostalih področjih naših življenj. Trgovinske police so vedno polne novosti – vedno nek nov okus jogurta, pa nov okus kave, nov okus čokolade, nov pralni prašek, pa potem še novejši telefon in računalnik ter televizor, pa novejši avtomobili … Navsezadnje je moda drugačna vsako leto in potrebujemo nove čevlje, nove obleke, nove torbice. Pa ne le v materialnem smislu – mi moramo biti novi in drugačni. Vedno na dopust v nove kraje, da doživimo nekaj novega, norega, nepozabnega. Nič čudnega torej tudi, da je ločitev mnogo več kot v preteklosti, pa to ne le zato, ker so bolj sprejemljive, temveč med drugim tudi zato, ker vedno iščemo novo vznemirjenje, torej tudi novega partnerja. In popolnoma logično torej, da je enako tudi v politiki. Ko smo razočarani nad trenutnim stanjem, rešitev vidimo v novostih, ne pa v popravljanju vsega tistega, kar ni delovalo. Pa je to res rešitev? Je novo res najboljše?

Demokracija je politični sistem, kjer vlada večina. Večina odloča in odločila se je za Svobodo. Demokracija pa je tudi sistem, v katerem je močno pomembno, da sprejemamo odločitev večine, torej naših sodržavljanov. Kritika je sestavni del svobode, toda svoboda pride z odgovornostjo – naša odgovornost danes pa je sprejeti vlado, ki jo bodo sestavili. Ker je naša vlada, če tudi nismo glasovali za njo. Ker smo en narod, ena država.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.