Strup je v majhnih stekleničkah #Ajdapiše
Ko posamezniku odmeriš majhno dozo strupa, se sčasoma na to privadi in počasi se ta doza lahko zvišuje. Koliko strupa pa pojemo dnevno?
Že majhne otroke učimo o pomenu raznolike prehrane. Učimo jih, kaj je zdravo in kaj ne – česa se lahko poje veliko (zelenjava) in česa ne (sladkor recimo). Vendar pa so ovire v življenju odrasle osebe, kako teorijo spraviti v prakso.
Prva ovira je zagotovo pomanjkanje časa. Živimo hitro in stresno, vedno nam primanjkuje časa – kje si bomo torej vzeli še čas za zdrav obrok? Da ga pripravimo v miru in tudi pojemo v miru. Zavedamo se, da procesirana hrana ni dobra za nas in občutek imam, ko se pogovarjam z ljudmi, da je ne kupujejo veliko. Vendar, ko obiščem trgovine, opazim, da se povečuje prostor, kjer je zmrznjena in pripravljena hrana. Naš problem je, da hrane ne dojemamo kot dovolj pomembno prioriteto. Na zdravnike se obračamo, ko iščemo kurativo – ker smo prej zanemarili preventivo. Bolj kot vsa pravila, kaj lahko in česa ne smemo jesti, bi bilo potrebno, da se zavedamo, da si je čas potrebno vzeti – se usesti v miru, sam ali v družbi, in pojesti obrok kot človek. Vsa ta hitenja, v veliki meri namenjena služenju denarja, nam dajejo sredstva za kurativo (primer: denar za specialiste, prehranska dopolnila, vodene vadbe ipd.). Preventiva pa je v tem, da se ustavimo in pojemo v miru.
Druga ovira je seveda pomanjkanje finančnih sredstev. Hrana je draga in postaja še dražja. Predvsem pa je draga dobra, zdrava hrana. Kljub vsemu pa imamo trenutno še srečo, da se pri nas še vedno dobi kakovostne sestavine za »zmerno« ceno. Še vedno imamo dostop do kmetov, pri katerih lahko direktno kupimo vse od zelenjave, sadja, mlečnih izdelkov in tudi mesa ter rib. Bolj bi se morali zavedati te naše prednosti in jo spodbujati – kot država s svojimi subvencijami ter tudi mi kot potrošniki. Namesto v trgovinah mednarodnih verig lahko danes za podobno (ali celo nižjo) ceno izdelke nakupimo direktno pri kmetih.
Največja ovira pa je dejansko nevedenje. Danes je tako veliko informacij, da težko veš, kaj brati in kateremu viru verjeti. Vse več je nekih kvazi raziskav, ki jih podpirajo določeni lobiji in so zato vprašljive. Kaj je dejansko zdravo? Nekaj časa je bilo na primer maslo grozno škodljivo in so priporočali margarino, danes je zadeva zopet obratna. Verjeli so, da je špinača skoraj čudežno živilo, polno železa, pa so ugotovili, da ni čisto tako. Potem ni bilo jasno, če so jajca okej ali ne … Je vegetarijanstvo smiselno ali ne? Je boljša keto dieta?
Nevedenje pa se povezuje predvsem s pomanjkanjem časa. Kdo ima dovolj časa, da bo raziskal, kaj dejansko jesti? In ko sem rekla, da je strup v majhnih stekleničkah: kdo ima dovolj časa, da ko se odpravi v trgovino, dejansko prebere vse oznake na embalažah? Koliko E – jev se skriva v posameznih zadevah? Kaj dela sladkor v sadnih jogurtih? Ste vzeli meso ali mesni pripravek? Če si vzameš čas, da to prebereš (pa saj sploh ne razumeš vsega!), lahko iz trgovine prideš skoraj praznih rok. Toliko je vseh »majhnih« strupov v tako mnogih izdelkih.
In tako pridemo iz trgovine z mini strupi, vsak dan nekaj malega … Pa se potem zdravimo s prehranskimi dopolnili in iščemo magična zdravila. Obiskujemo zdravnike in iščemo, kje so rešitve. Kupujemo nove produkte, ki obljubljajo instantne rešitve. Pozabljamo pa, da je rešitev enostavna. Hrana je naš temelj. Zdrava hrana v zmernih količinah, dober spanec, malo stresa, dobra družba v sožitju. Toda, kdo si lahko to privošči?
Delovno ljudstvo zagotovo ne. In zato delamo naprej, se še bolj ženemo, da bomo zaslužili par evrov več in si privoščili vsaj tisto malo sprostitev, dopust, enkrat na leto ter da bomo na jesen imeli dovolj denarja, da si kupimo vitamin D. Namesto da bi imeli čas in se sprehodili po soncu, ga poiskali v hribih … Ne pozabimo: na koncu dneva si lahko pomagamo le sami.
Ajda Vodlan (Ajda piše)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.