Slovenija gori! #Ajdapiše

V Veliki Britaniji so težave z dobavami – bencina ni, v trgovinah zmanjkuje osnovnih sredstev kot je kruh. Večinoma je kriv Brexit, toda če pogledamo širše, vidimo da to ni le njihova težava.

Težave z dobavami so pripeljale tako daleč, da je Revoz odpustil več kot 300 delavcev. Toda, to je šele začetek. Koliko slovenskih podjetij pa dela za Revoz posredno? Koliko naročil je bilo odpovedanih? Koliko slovenskih podjetij dela za nemško avtomobilsko industrijo? Dražita se bencin in dizel ter napovedane so podražitve elektrike in plina, kar bo najprej vplivalo direktno na naše mesečne finance, zaradi podražitev proizvodnje pa sledijo podražitve produktov. Hrana že danes postaja dražja iz dneva v dan. Zakaj se vse to dogaja? Gre za kombinacijo različnih elementov: po eni strani so kriva zapiranja zaradi Covida-19, saj se je proizvodnja ustavila in vedeli smo, da bomo posledice pomanjkanja čutili kasneje. Problematično je tudi zapiranje državnih meja in otežitev logistike.

Če smo vse od konca druge svetovne vojne, predvsem pa od padca berlinskega zidu odpirali državne meje za lažji pretok blaga po celem svetu, se je sedaj to drastično spremenilo. Vse te zaprte meje, predvsem pa dodatni papirji za prehod meja in dodatni nadzori na mejah pa stanejo. Po drugi strani gre za dejansko pomanjkanje surovin. Vedeli smo, da porabimo več naravnih virov v enem letu, kot jih Zemlja v enem letu proizvede. Požrešni smo in naša požrešnost se še povečuje – zaradi ohranjanja distance in ostajanja doma potrebujemo še več elektrotehnike kot prej. In iz česa je narajena? Tudi iz surovin, ki jih primanjkuje. Vendar pa je najpomembnejši razlog za situacijo, ki prihaja, le en in to je geopolitika. Kitajska je v tem času kupovala rudnike po Afriki in drugje po svetu ter je na mnogih področjih postala monopolistična lastnica posameznih surovin. Zaradi političnega sistema, ki ga ima, pa to pomeni, da te surovine ne prodaja po kapitalisitčenm sistemu, kdor največ ponudi, temveč najprej zadosti potrebam lastnega trga, torej založi kitajska podjetja, šele preostanek pa ponudi svetu. In zato cene rastejo. Rusija se po drugi strani zaveda svoje moči na področju energetike in ve, kako igrati. Kaj pa delamo v EU? Sprejemamo strogo zakonodajo, ki velikokrat izjemno otežuje poslovanje našim podjetjem, hkrati pa zaradi nekaterih ideoloških prepričanj še vedno ne prioritiziramo dovolj naše proizvodnje. V svetu, kjer nam grozi inflacija, kot je jaz osebno še nisem niti doživela, mi še vedno sanjamo o globalizmu, humanizmu, »pošteni igri«. Živimo v pozitivnem mehurčku. Dodajmo še temu vse proteste, ki se dogajajo, krizo v Afganistanu, morebiten kaos na Kosovem (že znan sod smodnika na Balkanu v preteklosti), migrantske težave na meji z Belorusijo …

Menim, da smo zaradi zgoraj naštetih razlogov pred veliko krizo. Ne bo apokalipse. Ne bomo propadli. Vendar pa se bomo razdelili na dva dela – na zmagovalce in poražence. Razdelili se bomo ljudje, razdelile se bodo države. Verjamem v evropsko zgodbo, toda kaj če nas EU ne bo rešila? Se bomo znali sami? Kako? S to politiko, pa naj bo leva ali desna, ki ji je bolj mar za lastne interese kot pa za naše skupno dobro? Poglejmo realno: gospodarstvo se trese, mi pa z vodnimi topovi tuširamo lastno prebivalstvo, ker pravi, da ima DOVOLJ. Namesto, da bi sodelovali in se pripravili na težke čase pred nami, pa se mi vse bolj delimo. Je to scenarij za zmago?

Politika je odraz ljudstva. (ne le vlada, politika!) Toda odsev je odsev, ni realnost. Mi, Slovenci, nismo naša politika. Nismo ta korupcija, to sovraštvo, te otroške igre. Vidim nas, Slovence, tiste najbolj vsakdanje, ki se trudijo nekaj ustvariti. In toliko več smo, kot je ta naša politika. Je pa slednja tisto, kar smo izbrali. In sploh tisti, ki na volitve ne greste – tisti največ izbirate! Mi NISMO dežela norcev, nismo dežela barab, niti goljufov, niti ovc na dveh nogah. Kaj pa smo? Kajti sredini protesti imajo potencial, da zahtevajo boljšo prihodnost za nas, bolj odgovorno in usmerjeno v lepšo prihodnost. Toda, ne bi bilo prvič, da bi upor ljudstva manjšinske skupine izrabile za svoje politične namene. Moj dedek je bil partizan. Pa ne zato, ker je verjel v komunistično revolucijo. Odrastel na kmetih, sredi Velike Lašne, verjetno sploh še ni dobro vedel, kaj je komunizem, ko se je pri 16 letih pridružil partizanom iz praktičnih razlogov. Poslušal je očeta, ki mu je razložil to, kar so mnogi Slovenci razlagali svojim otrokom – če greš v nemško vojsko, ki te želi mobilizirati, boš odšel na drug konec sveta v vojno. Če greš k partizanom, boš doma in videli se bomo. Postal je partizan, kasneje se zaposlil v JLA, se mlad upokojil in jokal od sreče, ko je Slovenija postala samostojna. Verjetno edinkrat, ko ga je moj oče videl jokati.

Mali človek želi živeti in ustvarjati. Mali človek ni hlapec. Razume, da stvari ne gredo vedno tako kot si želi. Toda mali človek ima meje. In ko reče, DOVOLJ je – je DOVOLJ. Takrat ve, da nima več ničesar za izgubiti. Kajti zaveda se, da prihodnost ne bo boljša, pa ne zato, ker se on ne potrudi. Sistem mu onemogoča kakršnokoli delovanje. In ko nima mali človek ničesar za izgubiti, takrat ljudska množica končno postane nevarna. Kajti zaveda se, da spremembe ne pridejo miroljubno, vendar ve, da nič več ni za izgubiti. Da je prihodnost izgubljena. Nismo še tam. Toda bomo kmalu?

In za konec še čudovit citat iz knjige Ringlšpil:

»Kje bo spominska plošča stala za padle za Slovenijo? Pa ne tistih šest ali sedem, ki jim je metek kri spustil, ampak za tisoče, ki so kot živi kadavri, brezposelni, pijani, razvaline po sili razmer, z neizpolnjeno nalogo, da prehranijo družino, izšolajo otroke, poskrbijo za matere in očete, vandrali po totem mestu in lezli naprej v mesoreznico neusmiljene prihodnosti, drugim, ki so že tam, nasproti?«

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda je lani začela pisati svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi