Rešiti znamo vse, samo sebe ne #Ajdapiše
Če kupiš nov Apple telefon, zraven ne dobiš polnilca. Pa to ni zadnja generacija, temveč že prejšnja, torej od jeseni 2020. Uradna razlaga je ekološka ozaveščenost – Apple namreč trdi, da je že dovolj polnilcev pri strankah, torej je manjša izdelava le-teh, kar pomeni manj izkoriščanja naravnih surovin. Hkrati je pakiranje telefona manjše, kar se količinsko pozna na prevozu telefonov. Apple je lansko jesen obljubljal, da so s to potezo zgolj pri iPhone 12ki zmanjšali ogljični odtis, kot da bi vsako leto iz cest spravili 450.000 avtomobilov.
Kakšna pa je realnost? Pri nakupu novega telefona dobiš kabel USB-C. Toda ta ne dela na starem polnilcu, temveč potrebuješ novega, hitrejšega. Telefon sicer lahko polniš na star polnilcu, vendar je zelo počasno. Zato raje kupiš nov polnilec, hitrejši, za kar odšteješ slabih 30 €. Tolažiš se, da boš polnilec imel tudi kasneje. Če želiš, lahko kupiš polnilec MagSafe, ki omogoča hitro brezžično polnjenje. To stane okoli 50 €. Ampak, če kupiš slednjega, vseeno potrebuješ še polnilec za tega – torej je znesek okoli 80 €. Kar ni malo. Toda, če si že kupil ta telefon … Apple je namreč že za letošnjo verzijo telefona, torej trinajstko, obljubljal, da bodo telefoni brez reže za kabel in bi lahko polnili le brezžično (torej potrebuješ MagSafe). Tega sicer še niso uresničili, vendar naj bi kmalu.
Ironično je, da se je Samsung lansko leto delal norca iz Appla takoj naslednji dan, ko so slednji na trg poslali telefon brez polnilca. Ironije je bilo konec, ko je Samsung zračunal, kakšen dobiček je Apple ustvaril s tem, ko zraven ni dal polnilca (prihranek št. 1), ko je plačal manj za logistiko (prihranek št. 2) in pa predvsem s prodajo novih polnilcev (ne le prihranek – temveč velik dobiček). Zgolj v treh mesecih, torej do januarja 2021, naj bi Apple s to potezo prihranil 264 milijonov dolarjev. V Braziliji je bila sicer tožba proti Applu, ker ne smeš prodati telefona brez polnilca – plačali naj bi 2 milijona kazni.
Apple trdi, da je njihov namen zmanjšati ogljični odtis. Polnilec in kablov po svetu je namreč ogromno in t.i. »e-waste« (torej elektronski odpadki) je velik globalni problem. Apple se trudi pri svoji proizvodnji uporabljati obnovljive vire. Prej omenjeni MagSafe je polnilec, ki ga boste lahko uporabili za večino Applovih izdelkov. Torej, če imate njihovo uro, ne potrebujete dodatnega polnilca. Hkrati pa se je Apple pred leti ostro zoperstavil ideji EU, da bi vsi telefoni imeli enak polnilec, torej univerzalni. Koliko so torej ekološki vzroki pomembni pri odločitvi Appla ali pa gre le za dobiček?
It is all about the money. Podjetja obstajajo, ker želijo narediti dobiček. Ali so nekatera res »dobra« v svoji biti, torej želijo reševati okoljske težave, ker se zavedajo, da imamo en skupen planet, ali pa to delajo zgolj zato, ker morajo, saj so potrošniki postajajo bolj ozaveščeni in zakonodaje bolj stroge, je v resnici irelevantno. Šteje namreč rezultat, ta pa bo prišel takrat, ko bomo strogi v svojih zahtevah – kot družba torej. Kajti kot potrošnike nas zanima le eno: kaj dobimo. Pri svojem prvem iPhonu sem zraven telefona prejela polnilec s kablom in slušalke v praktični plastični embalaži, ki jo imam še danes. Nato ni bilo več embalaže za slušalke. Potem slušalk in sedaj polnilca. Ker hočeš Apple, to sprejmeš. Sploh ko vidiš, da je drugje enako. In to je smisel kapitalizma: konkurenca. Potrošniki so si sicer različni med seboj, saj je pri odločitvah za naše nakupe vedno več faktorjev. Cena je pomembna, ni pa edini razlog za odločitev. Šteje tudi kakovost, kupujemo pa tudi vrednote in nekaterim so »zeleni razlogi« bolj pomembni kot drugi. Potrošnik je kralj in ima svoje zahteve, vendar pa bi bilo narobe, da na njegova pleča postavljamo preveliko odgovornost. Zato pa imamo državo in mednarodne institucije, ki imajo zakonodajno moč omejevanje podjetij. Težave nastajajo, ker ne le da države, temveč tudi mednarodne institucije izgubljajo moč, mednarodne korporacije pa jo krepijo.
Kaj nas torej čaka na področju ekologije, reševanja planeta, navsezadnje na področju bodoče krize, o kateri sem pisala prejšnji teden in pa seveda v zvezi s korono, ki smo jo že vsi tako močno siti, pa je občutek, da se nič ne spremeni? Ne vem. Se sprašujem vsak dan, kam drvimo. Opazujem nas, kako se ukvarjamo z malenkostmi naših vsakdanjih življenj in tako hitro spregledamo »veliko sliko«. Ali mravljice v mravljišču in čebelice v panju vidijo širšo sliko? Ali pa so tako kot mi in zgolj živijo svoje življenje, delajo svoje naloge, se brigajo zase?
Najbolj noro se mi zdi, da znamo narediti vsako leto zmogljivejši telefon, nismo pa sposobni rešiti tistih istih težave, ki nas pestijo že od samega začetka človeškega obstoja: lakota, revščina, pomanjkanje, vojna in pa vse tiste »najmanjše, a hkrati največje« človeške tegobe kot so depresija, izgorelost, žalost in podobno. Kajti tako kot sem omenila zgoraj in pisala v zadnjih tednih – morajo obstajati meje, koliko bremena lahko damo na ramena posameznika. Kajti slednji je ujet v vedenje, da je odgovoren le za svoje življenje, hkrati pa ujet v sistem, ki do njega goji pričakovanja. Sistem, ki nas sili v konkurenčnost, tekmovalnost, in zato je na mestu vprašanje, kje je družba, kje država, da poskrbi za nas?
Kajti zavedamo se, da je najbolj normalno, da se baterije telefonov kvarijo. Da že dve leti po nakupu telefona niso več tisto, kar so bile. Razumemo, ker imamo realna pričakovanja. Imamo realna pričakovanja tudi do samih sebe? Ali pa se znamo le gnati naprej do onemoglosti? Mar razumemo, predvsem pa sprejmemo, da nismo roboti, ki skozi celo leto lahko delamo enako? Da je verjetno razlog, zakaj so v enem obdobju daljši dnevi, v drugem pa krajši in da se temu moramo prilagoditi tudi z našo produktivnostjo. Se zavedamo, da je lineranost nerealna in da je cikličnost normalna – torej enkrat več, drugič manj?
Opažam, da se ne. Da hočemo preveč in to za vsako ceno. Naša družbena odgovornost je zahtevati spremembe. Naša osebna pa vedno le ena: vsak mora rešiti le samega sebe.
Ajda Vodlan (Ajda piše)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda je lani začela pisati svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.