Odgovorni novinarji? #Ajdapiše

Mnogo o neodgovornosti politikov – kaj pa o (ne)odgovornosti medijskih hiš in novinarjev?

Novi koronavirus je izjemno očitno pokazal na nekatere ključne stvari za našo družbo, ki smo jih morda pozabili, morda pa jemali preveč samoumevno. Na primer, da sta javno zdravstvo in javno šolstvo izjemno pomembna. Da oba sistema v naši državi dobro delujeta, pa vendar imata sistemske napake. Vsa ta leta, ko se je politika pregovarjala, o vlogi zasebnega v javnem šolstvu in zdravstvu, bi lahko izkoristili za popravke. Ko pridejo težki časi, se pokaže bistvo, jedro, stvari se skristalizirajo. Očitno je, da oboje še kako potrebujemo, če želimo ohranjati enakost v družbi. Covid – 19 je pokazal tudi na dve najpomembnejši lastnosti, ki jih potrebuje politično vodstvo – sposobnost vodenja in predvsem sposobnost sodelovanja. Prav tako pa je virus nakazal še nekaj, kar smo pa zagotovo zanemarili v zadnjih letih. Na pomembno vlogo novinarstva. Novinarstvo ni le podajanje informacij, ni le pisanje prispevkov. Ni pomembno le raziskovalno delo, temveč tudi odgovorno poročanje. Novinarstvo je navsezadnje četrta veja oblasti v državi. Se tega dovolj zavedamo, ali o tem dovolj govorimo? Če politikom očitamo razdiranje naroda in politično neodgovornost, zakaj se pri novinarjih sprašujemo le o objektivnosti, saj odgovornost novinarja ni le objektivnost, temveč mnogo več. Je podajanje zanesljivih in natančnih informacij v dobri veri ter v skladu z novinarsko etiko. Novinar namreč opravlja pomemben poklic za obstoj in razvoj družbe.

Problem novinarstva je podoben problemu, s katerim se soočajo tudi nekateri drugi javni poklici, recimo medicinske sestre, učitelji, socialni delavci tudi policisti in drugi. To so poklici, ki jih je svobodni trg razvrednotil. Odprt trg je prinesel slavo »kruhu in iger«, znižal pa vrednostih tistih idej, načel, vrednot, ki niso tako bleščeče kot je materialno bogastvo, pa vendar so za družbo nujno potrebne. Ko smo vsi dobili pametne telefone in lahko takoj poročamo o dogodkih, se je vloga novinarjev zmanjšala. Znašli so se v težki situaciji, tako novinarji kot medijske hiše. Informacij je toliko – zakaj bi torej plačevali za njih, če pa ljudje zastonj objavljajo, kaj se dogaja.

Vendar je bil to prvi »boom« nove ere. Toliko informacij. Danes pa se ljudje že bolj množično zavedamo, da vse kar je na spletu, ni res. Iščemo prave informacije, vendar jih ni lahko najti. Lažje najdemo šivanko v senu. Zato verjamem, da je kredibilnost danes postala morda celo bolj pomembna kot kadarkoli prej. Ker pa so novinarji in medijske hiše tekli za dobičkom in objavljali več kot so lahko, kar je logično, saj je boj za preživetje, a se je posledično zmanjšala kakovost poročanja. Zatorej, če danes manj verjamemo v politiko, se moramo vprašati tudi, koliko pa verjamemo v novinarstvo? Je novinarjem ostalo še kaj kredibilnosti?

Jure Brankovič, nekdanji novinar, danes pa vodja službe za odnosi z javnostmi UKC Ljubljana, je na Metini listi v intervjuju povedal, da pogreša angažiranost medijev pri poročanju o trenutnem virusu in ukrepih. Da je pričakoval več poročanja direktno od ljudi – kako so preživeli virus, s čim se soočajo in podobno. Tako kot vse druge teme, se namreč tudi tokrat zdi, da novinarji zgolj prispevajo k temu, da se vsaka tema v naši Sloveniji naredi še bolj politična kot sicer je. Ljudstvo, tudi z mediji vred, političnemu vodstvu očita zastraševanje naroda. Toda, kaj pa zastraševanje s strani medijev? Mediji sami poročajo o številkah okuženih kot prvi novici – in to vsak dan. Iz mojih piarovskih izkušenj z mediji me je vedno najbolj zmotilo, da ko se zgodi napaka, senzacija, slaba stvar, te novinarji sami kličejo. Vendar pa, ko želiš povedati dobro zgodbo javne institucije, pa te ponavadi kar na drug oddelek preusmerijo na oddelek za marketing, kjer lahko plačaš PR prispevek.

Atraktivni naslovi vlečejo in ljudje klikamo na njih. To je branost, je zaslužek. Toda, kar pa algoritmi in statistike ne zabeležijo, je pa mnenje bralca. Ko klikneš na nek zanimiv naslov, pa si potem razočaran nad vsebino. Ker je bila senzacija iz nič. Stran se je trenutno uspešno prodala, toda kredibilnost in zaupanje bralca sta se zmanjšala. Covid – 19 prinaša mnogo neprijetnosti, mnogo izzivov. Prinaša pa tudi priložnosti, če jih vidimo. In tako kot verjamem, da prinaša priložnost za boljše pozicioniranje javnega šolstva in javnega zdravstva v družbi, tako tudi verjamem, da prinaša možnosti za novinarstvo. Kot verjamem, da imamo v Sloveniji dobre temelje v sistemu zdravstva, šolstva, policije in drugje, verjamem, da so tudi temelji slovenskega novinarstva dobri. Vendar pa imajo napake, na katere moramo opozarjati in o njih debatirati. Ne na nivoju podajanja žaljivk, temveč na nivoju konstruktivnih debat. Kot očitamo napake politikom, jih moramo tudi novinarjem.

Na koncu dneva pa moramo iskati napake tudi pri sebi, ter še bolj pomembno – iskati moramo odgovornost tudi pri sebi. Zavedati se moramo, da je slovenski trg majhen, na spletu pa lahko dostopamo do vseh globalnih medijskih hiš. Zavedati se moramo, da naši novinarji in naše medijske hiše bijejo bitke podobne tisti, ki jo je bojeval David z Goljatom. Odgovornost državljanov je pomembna, ker navsezadnje potrošnik je kralj in bralec (oziroma v primeru televizije gledalec) je potrošnik.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda je s pred kratkim začela pisati tudi tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi