Včeraj, v četrtek, je zopet močno deževalo in na cesti je bil kar konkretni kaos. Seveda me vedno znova preseneti, kako nas lahko dež in sneg, ki ju zagotovo ne moremo označiti kot nekaj nevsakdanjega in neobičajnega za naša slovenska življenja, presenetita. Ker nas ne bi smela. Pa vendar se na cesti obnašamo kot da ju vidimo popolnoma prvič in na cesti nastane prometni zamašek.
Pa naj najprej povem nekaj pozitivnega – nismo namreč najslabši na svetu. V Bruslju, ko dežuje, bojda za deset kilometrov potrebuješ tudi dve uri. Slaba tolažba, pa vendar.
Sicer pa mislim, da ni najbolj negativno to, da je slabo in da je gneča – slabo se mi zdi to, da se v prihodnosti ne kažejo nikakršne izboljšave. Slabo se mi zdi, da tako pozitivna novica, kot to, da je v Domžale naposled prispel LPP niti ne spremeni tako zares veliko. Je dobra stvar za tiste, ki potrebujejo potovati v BTC in v ta del Ljubljane. Če pa potuješ v center, na jug, sever ali zahod prestolnice, pa je popolnoma enako kot je bilo. Izvedeli smo, da metro ni donosen – kaj je torej naša prihodnost?
Prebrali smo lahko tudi, da rešitev širitve avtocestnega pasu dejansko ni rešitev na daljši rok. Spomnim se, ko mi je moj oče razlagal, kakšna gneča je bila nekoč na trzinski obvoznici in potem so naredili avtocesto pa je bilo bolje. Sedaj je tudi ta polna. Torej tudi če bo širša za en pas, to ne bo dolgoročna rešitev.
Naslednji problem je tudi rastoča oblika vozil – slednja so namreč vse širša in vse večja. Posledično zasedemo torej tudi vse več prostora v prometu, premikajočem in mirujočem.
Zelo zanimiva se mi je zdela pariška oblika reševanja problema – na določeni relaciji naj bi zgradili zračni promet, neke vrste gondole. To se mi zdi za relacijo Domžale – Ljubljana, skozi Trzin, zelo zanimiva varianta. Glede na to, da ne gradimo vetrnih elektrarn zaradi ptic, verjamem, da to ni možna opcija. Ali pač.
Zakaj pišem o vseh teh idejah in izzivih? Ker se mi zdi to ena od najbolj pomembnih tematik ljudi, ki živimo v mirnem svetu. Če živiš na vojnem območju, verjamem, da to ni tako pomembno. K sreči nismo v tem, pa vendar imamo kar nekaj izzivov. Kljub razvoju vseh naših tehnologij in človeškem napredku ostaja nekaj najbolj osnovnih življenjskih potreb, ki so nam poglavitne: moramo biti naspani, nahranjeni in zadovoljni. Slednje nam po navadi ponuja življenje s smislom, življenje, ki je mirno. In promet je ena od stvari, s katero se ukvarjamo praktično vsi in ki nam povzroča veliko preglavic. Izgubljamo živce v prometu, to želim povedati – in živimo v družbi, kjer naraščata depresija in izgorelost, tako da bi morali biti še posebej pazljivi na vse tisto, kar nas razburja. Pomirja nas sprehod v naravi in vožnja s kolesom, ne pa stanje v gneči. Pa mar te izzive naslavljamo dovolj dobro? Se trudimo omogočiti več dela v lokalnem okolju? Več dela na daljavo? Ali sploh na kakršen koli način spodbujamo na primer vožnjo s kolesom do službe? Če živiš preblizu službe namreč ne dobiš potnih stroškov – mar ne bi bilo spodbudno, da bi dobil kakšno nagrado, ker ne ustvarjaš prometnih zastojev, če hodiš peš ali s kolesom? Korenček vedno bolj deluje kot palica.
Ko stojiš v deževni gneči, se sprašuješ: je to smisel življenja? Trudiš se priti od tople postelje do službe … in nazaj. Mar je to, to?
In to se mi zdi žalostno, ker nimam občutka, da gremo na boljše. Rešujemo ad hoc izzive in ne razmišljamo o neki idealistični družbi, o svetu, v katerem se ne bi ukvarjali s takšnimi banalnimi zadevami kot je izgubljanje živcev v prometu. Seveda je to utopistično, toda mar ne bi morali biti naši cilji bolj takšni, da vemo v katero smer iti? Nikoli ne bomo popolni, toda če ne vemo, kaj je popolnost, ne vemo, kaj je naš ideal in torej ne vemo, k čemu stremimo. Svet nikoli ne bo popoln.
»Imagine there’s no countries
It isn’t hard to do
Nothing to kill or die for
And no religion too
Imagine all the people
Living life in peace
You«
Samo predstavljajmo si boljši svet, kjer ni psovk na cesti, ni trobljenja, ni izgubljanja živcev … in ni gneče.
Ajda Vodlan (Ajda piše)
Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.
Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.
