Naj bo srečno in zdravo! #Ajdapiše

Že skoraj konec januarja je, pa še vedno tako pogosto slišim novoletne želje. Čemu?

Morda je bilo tako že prejšnja leta, vendar se resnično ne spomnim, da bi ljudje tako pogosto poudarjali novoletne želje še v drugi polovici januarja in to zgolj omenjeni želji – srečo ter zdravje.

Dolgo nazaj (pred korono mislim, kar sicer ni tako daleč nazaj, pa že dejansko drugo življenje) so novoletne želje vsebovale cel seznam želja: od uspeha do ljubezni pa še milijon stvari vmes. Nato se je zgodila epidemija in zdravje je postalo pomembna prioriteta. Epidemija ni vplivala le na naše zavedanje, da očitno lahko bolezen dobesedno zaustavi svet, temveč smo po epidemiji spremenili način življenja. Več je zahtev po delu od doma, saj ljudje želijo imeti več nadzora nad upravljanjem s svojim časom, hkrati pa so se v tem obdobju bolj zavedali, kako pomembno je naše zdravje in to v širšem konceptu dobrega občutja. Smo pa tudi v tem obdobju začeli več govoriti tudi o duševnem zdravju, izčrpanosti in depresiji. Ocenjujem, da se zaradi epidemije ni izboljšalo le javno zdravje v higieničnem smislu (umivanje rok in razkužila so sicer nekaj, kar bi lahko že dlje časa bil naš standard – pa vseeno bolje zdaj kot nikoli), temveč predvsem zavedanje tudi sicer zdravih ljudi: zdravje je pomembno. Ne le pomembno, je naša prioriteta. Kajti če si zdrav, potem lahko vse uresničimo …

No, skoraj vse. In tukaj se začne pogovor o sreči. V osebnem življenju potrebuješ ne le zdravje, temveč tudi srečo. Kajti ni vse odvisno le od nas samih in našega truda, temveč je dejansko večina stvari v naših življenjih neodvisna od naših dejanj in odločitev. Odvisna je od drugih ljudi in neštetih drugih dejavnikov. Saj poznate: bil je na pravem mestu ob pravem času. Ali pa ravno obratno.

Po koroni smo se soočili z energetsko krizo, oboroženim spopadom v Ukrajini, poplavami, naraščanjem napetosti na Bližnjem vzhodu in še marsikaj. Zato ne preseneča dejstvo, da je ta sreča, ki si jo zaželimo, postala tako zelo pomembna. Predvsem pa verjamem, da so vsi ti negativni elementi zadnjih let v največji meri vplivali na naše dojemanje prihodnosti. Ko je v devetdesetih letih padel Berlinski zid in je nastala samostojna Slovenija, je zavladalo prepričanje, da nas čakajo boljši časi. Kakšno prepričanje pa danes prevladuje? Če smo bili pred korono še vsaj malce optimistični, čeprav smo se že soočali z velikimi podnebnimi spremembami, pa sedaj ta optimizem vse bolj pojenja. Kar glede na dogajanje v svetu ni nič nenavadnega. Občutek imamo, da prihodnost ne bo boljša kot je sedanjost in to ni dober občutek. Zato nas vse več psihičnih bolezni ne bi smelo presenetiti. Vendar ob tem ne bi smeli pozabiti na ključen element človeške zgodovine – naša zgodovina ni linearna premica, temveč je krivulja ali pa morda poteka v cikličnih spektrih. Pomembna je vztrajnost in ključna prilagodljivost.

Zato naj vam, če tudi je že konec meseca, tudi jaz zaželim srečno in zdravo. Se zdi kar logično – predvsem pa je prav, da si želimo dobre stvari in si privoščimo uspeha. Dnevi, kot so danes (sneg!), pa nas lahko spominjajo, da ni vse tako črnogledo in da čeprav se morda zdi, da bo vse drugače v prihodnosti, verjetno ne bo tako drastično. Spremembe bodo, saj so vedno bile. Pa še vedno so ljudje živeli in preživeli …

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.