Dušanov tedenski meni: Pismo Mitji Okornu

28. del Dušanovega tedenskega menija

Živjo, družba. Spet je četrtek in spet je čas zato, da malce osvetlimo nekatere najbolj zanimive dogodke preteklega tedna. Prvi del zapisa, bo malce drugačen kot ste redni bralci mojih tedenskih kolumn vajeni. “Pismo Mitji Okornu”, zato tudi tak naslov kolumne.

Dragi Mitja,

Močno dvomim, da se me spomniš. Srečala sva se mnogo let nazaj v kultnem kranjskem Bazenu, ki je takrat bil vsaj za moje pojme, eno najbolj unikatnih koncertnih prizorišč v državi. Legendarna skupina Niet z Borutom Maroltom na čelu, je imela koncert. Ti si bil tam s svojo družbo, jaz s svojo, pa so okoliščine nanesle, da smo se osebno spoznali. Ti si bil že takrat slaven režiser, ki se je s svojo režijo podpisal pod film “Tu pa tam”, prav tako pa si ustvaril cel kup glasbenih videospotov za različne slovenske skupine. Jaz na drugi strani, sem bil takrat “niko i ništa”, kot bi temu rekli naši južni bratje. Nezadovoljen s svojo službo (štiri izmenski turnus v proizvodnji), nezadovoljen s svojo partnersko zvezo, za kar sem bil sam bistveno bolj kriv kot ona, nekdo, ki je mislil, da bo alkohol rešil moje težave. Nato si odšel na Poljsko in posnel film z naslovom “Pisma Svetemu Nikolaju”. Vse ostalo je zgodovina. Ker močno dvomim, da boš tole moje pisemce prebral, ne boš nikoli vedel, kako zelo vesel sem bil tvojega uspeha v državi, ki je po številu prebivalcev dvajsetkrat večja od Slovenije. Pa si se letos vrnil domov. In najprej posnel promocijski film v čast 30 letnici slovenske samostojnosti. Čeprav bi o tem, koliko je od slovenske samostojnosti še ostalo, lahko debatirali. Ampak dobro. Da so ravno tebe povabili k sodelovanju pri tem projektu, me ne preseneča. Čeprav mi je ob ogledu tistega filma v ustih ostal grenak priokus, ker tvoje delo spremljam dovolj dolgo in dovolj pozorno, ter vem, da zmoreš bolje. Nato pa si se lotil režije filma, ki propagira cepljenje. Tehnično gledano, spet brezhiben izdelek. A brez pristnosti, iskrenosti, globine. Čista propaganda pač. S tem filmom, si dragi moj Mitja, v mojih očeh izgubil velik del ugleda in kredibilnosti. Si si pa močno izboljšal svoj osebni proračun. 440 tisoč evrov ni malo denarja. Kakorkoli … tudi, če posnameš še 20 filmov v svoji karieri, si ne bom ogledal niti enega. Pač, na tak način jaz funkcioniram. Bodi dobro, Mitja in pazi nase.

Pretekli teden je zaznamoval tudi naš nepreklicno odstopljeni minister za notranje zadeve, Aleš Hojs. po izobrazbi sicer diplomirani inženir gradbeništva, na račun česar ga jaz ljubkovalno kličem Doktor Vaservaga. Hojs je bil namreč na račun razžalitve, kazensko ovaden s strani policista. Za našega notranjega ministra je namreč splošno znano, da svoje frustracije sprošča z žaljenjem ljudi. Protestnike je označil za svinje, policiste je označil za lenuhe, policiste in vojake, ki se iz takih ali drugačnih razlogov ne želijo cepiti, pa je poimenoval mevže. Zato kazenska ovadba sploh ni presenetljiva. So pa poslanci pretekli teden glasovali tudi o zakonu, ki bi z globo v višini 500 – 1000 evrov, kaznoval državljane, ki so kritični oziroma žaljivi do politikov, ustavnih sodnikov in ostalih visokih državnih uradnikov. Zakon ni bil sprejet, saj na glasovanju v parlamentu ni dobil potrebne večine poslancev. Šov posebne vrste, pa je v TV oddaji Odmevi uprizoril naš obrambni minister Matej Tonin. Kot običajno je veliko govoril in malo povedal. Glavna tema tega mukotrpnega pogovora pa je bilo dejstvo, da oklepniki, ki jih je Slovenija kupila od Američanov, niso opravili tehničnega pregleda.

Bil je to tudi teden, ko so se v Beogradu, glavnem mestu Srbije, zgodili množični protesti proti ukrepom povezanim z omejevanjem epidemije. Spet pa je postalo napeto na Kosovu, kjer so sicer tenzije in napetosti med Albanci in Kosovskimi Srbi, nekaj običajnega. A dogodki zadnjih dni kažejo, da se strasti na tem vedno nemirnem delu Balkana ne umirjajo, pač pa stopnjujejo. Srbski predsednik Vučić, je kot običajno spet strašno glasen in hudo pameten.

V Nemčiji so se prejšnjo nedeljo zgodile parlamentarne volitve. Zgodba, ki načeloma sama po sebi sploh ne bi bila omembe vredna, če ne bi bile te volitve prelomne. Nemška kanclerka Angela Merkel se namreč umika z vrha politike. Na čelu države, ki je gospodarski motor Evrope, je bila neverjetnih 16 let, oziroma polne štiri mandate. In, ko že ravno omenjam Nemčijo, seveda ne morem mimo tragičnega dogodka, ko je 49 letni domačin iz nekega manjšega nemškega mesta ustrelil 20 letnega študenta na bencinski črpalki. Kaj se je v resnici zgodilo, ni povsem jasno. Po poročanju medijev pa naj bi se vse skupaj zgodilo po tistem, ko je študent od stranke na bencinskem servisu zahteval, da si natakne zaščitno masko.

Današnji zapis zaključujem s športnim dogajanjem.

NK Radomlje, sicer novinec oziroma povratnik v prvo slovensko nogometno ligo, je sredi Stožic premagal ljubljansko Olimpijo in s tem zabeležil svojo drugo zmago v sezoni. Zelo pomembna zmaga za samozavest sicer zadnjeuvrščenega kluba na lestvici. Pravi spektakel pa se je zgodil v domžalskem športnem parku, kjer je 1800 gledalcev na tekmi med Domžalami in Mariborom videlo kar šest zadetkov. Končni rezultat tekme je bil 3:3. Že pred začetkom tekme, pa je skupina Imset uprizorila koncert in predstavila tudi novo navijaško himno.

Tako. V današnjem tedenskem meniju je to vse. Bodite dobro, pazite nase, mi pa se spet beremo čez točno teden dni.

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi