Dušanov tedenski meni: Iz Madžarske. Z ljubeznijo.

Živjo, družba. Spet je četrtek in čas zato, da “obudimo spomine” na nekatere najbolj zanimive dogodke preteklega tedna.

Bil je to teden, ko je direktor našega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Milan Krek dokazal, da se dobro znajde tudi v vlogi stand up komika. Gospod Krek nam je namreč sporočil, da sta glede na slavni vladni semafor, le še dve slovenski regiji rumeni. In, ko bosta tudi ti dve regiji zeleni, bomo začeli upoštevati evropska pravila, po katerih pa smo še vedno rdeči. Ubogi revež se je tako zmedel, da niti sam ni vedel, kaj želi povedati. Predstavljajte si, da ste v svojem avtomobilu. Na semaforju svetijo rdeča, rumena in zelena barva istočasno. Kaj boste storili? Morda bi morali gospoda Kreka povprašati za nasvet.

Slovenski kralj Instagrama, v prostem času pa tudi predsednik republike Slovenije, Borut Pahor se je odločil, da bo podelil odlikovanje slovenski tiskovni agenciji (STA). V nekih drugačnih razmerah in okoliščinah, bi tej odločitvi predsednika celo zaploskal in jo pozdravil. STA predstavlja hrbtenico slovenskega novinarstva. Govorimo o agenciji, ki je aktivno sodelovala in v medijskem smislu odigrala zelo pomembno vlogo pri slovenski osamosvojitvi, katere tridesetletnico bomo praznovali ta mesec. In s tega vidika, bi si STA odlikovanje predsednika države zagotovo zaslužila. Ampak trenutno se STA krčevito bori za preživetje, ker ji je vlada odrekla finančna sredstva. Takega primera Evropa v sodobni zgodovini ne pomni. Da bi vlada neke države odrekla finančna sredstva, ki so v proračunu nacionalni tiskovni agenciji. Ampak STA bo preživela. Poskrbeli bomo zato. Le trenutek za podelitev odlikovanja ni pravi. Podeljevat neko priznanje organizaciji v trenutku, ko se le ta komaj drži nad vodo, je nekaj podobnega kot, da bi priredili veličasten ognjemet ladji, ki se potaplja. Malce neokusno izpade. Najmanj to.

Prejšnji teden je slovenska vojska dobila 38 novih oklepnih štirikolesnikov. Nakup, ki je naš proračun olajšal za 24 milijonov evrov, nam bo zagotovo pomagal v boju proti virusu. Razstrelili ga bomo in razcepili na prafaktorje. Če verjamete. Ne, ne bo. Oklepnike smo kupili, ker so bile takšne zahteve zveze Nato. Zakaj se Nato rima na blato? Medtem pa so šli v nakup tudi naši južni sosedje. Hrvati kupujejo francoske bojne avione Rafale, v vrednosti milijardo evrov. Kaj pa je to za državo, ki jo mladi množično zapuščajo in gredo iskat boljšo prihodnost na Irsko, v Nemčijo, Avstrijo, itd.

Madžarska pa nam je velikodušno posodila 300.000 doz cepiva. Vse v imenu dobrih medsosedskih odnosov, kajne? Ko sem bil mulc, smo si v šoli sposojali zvezke in svinčnike. Zdaj si države med sabo izposojajo že cepiva. Zanimivo, da se je to zgodilo nekako sočasno s tem, ko je Sandor Csanyi, drugi najbogatejši Madžar prevzel novo KBM in s tem postal pomemben igralec, ki bo s svojim vplivom obvladoval tretjino slovenskega bančnega trga. Madžarski MOL pa je prevzel 120 bencinskih servisov OMV v Sloveniji. O tem, na kakšen način Madžari delno ali v celoti prevzemajo določene slovenske medije, pa morda kdaj drugič. Priznati je treba, da nas imajo naši vzhodni sosedje res radi. Tudi, ko se Madžari smukajo okrog drugega tira, ki ga bodo sicer gradili Turki, ali pa jih nekam pretirano zanima Luka Koper (izhod na odprto morje so madžarske tisočletne sanje), je treba vedeti, da gre za čisto dobroto. Nobenega finančnega interesa ni v ozadju. Madžari nas imajo neznansko radi. Iz Madžarske. Z ljubeznijo.

Bil je to tudi teden, ko je Elan na trg poslal zložljive smuči. Prav ste prebrali. Elan je razvil in patentiral smučke, ki jih boste lahko zložili in pospravili v kovček. Praktičen in revolucionaren izum. Vesel sem, da se je Elan po hudi krizi, ki jo je preživljal vrsto let uspel pobrati in se med drugim vpisati tudi med pomemben igralce na področju navtike. Podatki kažejo, da Elan posluje bolje, kot je posloval kadarkoli doslej. Bravo, ekipa!

Zanimiva zgodba pa prihaja s področja, kjer vsak dan ob petih popoldne pijejo čaj. O Veliki Britaniji je govora. Veste, kdo je Boris Johnson? Možakar s precej neukrotljivo frizuro (lasje ga nikakor ne ubogajo), je bil vrsto let župan Londona, nato pa postal britanski premier. Ministrski predsednik. Že kot župan britanske prestolnice je imel ideje, ki so divje kot njegovi lasje. Od letališča ob reki Temzi, do ogromnega živalskega vrta, ki bi bil obenem tudi park z visečimi vrtovi. Nič od tega ni bilo realizirano. Ko je postal premier, je prišel na idejo o gradnji mostu, ki bi povezala Severno Irsko in Škotsko. Ko so fantje vrgli številke na papir in izračunali stroške tovrstnega gradbenega projekta, ni bilo o gradnji tega mostu slišati niti besede več. Ampak Johnson je žilav možakar. On se ne da. Njegova najbolj sveža ideja (ladja vredna 230 milijonov evrov), na kateri naj bi se britanski politični vrh srečeval z delegacijami drugih držav) bo kot vse kaže, realiziran. God, save the Queen!

Zapis pa – kot običajno – zaključujem s športnim dogajanjem.

Prejšnji teden se je s tekmo finala v ljubljanskih Stožicah, končalo evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let (U21). V finalu prvenstva, ki sta ga organizirali Slovenija in Madžarska, so Nemci premagali Portugalce.

Naša odbojkarska reprezentanca, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu po epski borbi v finalu klonila proti Srbiji, pa še vedno navdušuje s svojimi predstavami v Ligi narodov. Med drugim so uspeli premagati tudi Italijane in Poljake. Kdor spremlja odbojko ve, kaj ti dve državi pomenita v tem športu.

Luka Dončić je v prvem krogu končnice, kjer se igra na štiri dobljene tekme, oddelal briljanten posel. Bil je motor, srce in duša Dallasa, a imel premalo razpoloženih soigralcev, da bi uspel streti odpor LA Clippersov, ki so sicer eni od favoritov za osvojitev naslova prvaka lige NBA. Ampak v vsaki slabi stvari je nekaj dobrega. Ker je Dallas izpadel, se bo Luka Donćić lahko pridružil slovenski košarkarski reprezentanci v kvalifikacijah za olimpijske igre. Luka bo slovenski dres tako oblekel prvič po štirih letih. Saj veste, takrat pred štirimi leti, je Slovenija v Istanbulu postala evropski prvak.

In medtem, ko Luka Donćič piše zgodovino košarke, Tamara Zidanšek piše zgodovino slovenskega tenisa. Tamara je namreč prva slovenska teniška igralka v zgodovini, ki se ji je uspelo uvrstiti v četrtfinale odprtega prvenstva Francije (Roland Garros). Njene tekmice si zdaj prepevajo komad, ki gre nekako takole: “Ko mi servis uze? Tamara.”

Družba, to je vse za danes oziroma ta teden. Bodite dobro, pazite nase, mi pa se spet beremo naslednji četrtek.

Dušan Jambrošič

Kolumna avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.