Daš kri? #Ajdapiše

Krvodajalstvo je izraz posameznikove pripravljenosti pomagati sočloveku. Ali je popolnoma nesebično, ali daješ zato, da se ti bolje počutiš, je čisto nepomembno. Pomagaš.

V Sloveniji imamo večino časa zadostne zaloge krvi in krvodajalstvo ostaja zaželeno ter spoštovano dejanje, kar pričajo tudi ponosne objave krvodajalcev na družbenih omrežjih. Glede slovenskega krvodajalstva, ki ga spoštujem in katerega sem ponosen del kot krvodajalka, pa bi želela izpostaviti dva elementa, enega izjemno pozitivnega in drugega negativnega.

Slovenski krvodajalski sistem obstaja na temeljih prostovoljnega in brezplačnega krvodajalstva posameznikov. »S številom krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni.« Ko sem pisala magistrsko delo Trgovina z ljudmi kot varnostna grožnja sodobni državi, sem se ukvarjala tudi s primerjavo krvodajalstva po svetu. Nekatere države, recimo tudi sosednja Avstrija, so se odločile, da krvodajalcu plačajo. V Sloveniji krvodajalci niso plačani, dobijo pa prost dan v službi in malico. Včasih sta bila prosta kar dva dneva in slišala sem, da so bile malice včasih mnogo boljše. Na Dolenjskem se je naredilo velike zabave in bojda je tekel tudi cviček. Kar je po odvzemu krvi zagotovo zabavno …

Človeški organi, tkiva in tudi kri ne bi smeli biti na prodaj. Nikoli in v nobenem primeru se ne bi smelo dovoliti, da organe ali drugo prejme tisti, ki ima največ denarja. Prav tako ne bi smela obstajati opcija, da nekdo v zameno za svoje organe dobi denar. V revnih državah prodaja vodi celo tako daleč, da revni posamezniki izberejo smrt in darovanje svojih organov, da njihova družina dobi denar in preživi. Noben posameznik na svetu ne bi smel biti postavljen v takšno pozicijo. Države pa bi morale zagotoviti, da se naši organi, naša telesa ne smatrajo kot dobrina, ki je zamenljiva za plačilno sredstvo. Z razvojem medicine nastaja vse več etičnih vprašanj v medici – mar se lahko plača darovalcu sperme in nadomestni materi, ali se lahko plača za organe in navsezadnje za kri ter lase? Etika bo v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo in veseli me, ker Slovenija zagovarja stališče, da je krvodajalstvo nesebično dejanje posameznika, ki želi pomagati sočloveku in družbi. Verjamem, da denar v tem primeru ni rešitev, niti odgovor, in da plačevanje krvi vodi v nadaljnjo denarno menjavo za organe, tkiva, navsezadnje tudi otroka. Odgovor mora biti v solidarnosti, ki povezuje posameznike v družbo.

Negativna stvar slovenskega sistema pa je trajni odklon homoseksualcev, da darujejo kri. »Moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi« ne smejo darovati krvi – nikoli. Za ženske, ki imajo spolne odnose z ženskami, to ne velja, saj »med njimi ni tako agresivnega spolnega kontakta.« Zakaj moški torej?

»Razlog za odklonitev krvodajalca – ne glede na njegov spol – je tvegano spolno vedenje, pri katerem je možna okužba in s tem prenos bolezni, ki se prenaša s krvjo.« Ko prideš na krvodajalsko akcijo, najprej vzamejo tvoje osebne podatke, sledi izpolnitev vprašalnika, kjer te vprašajo tudi o tvojem spolnem vedenju. Pri spolnem odnosu med moškima je večja možnost za prenos spolnih bolezni. To je dokazano dejstvo, pa vendar – obstaja varen spolen odnos in pa predvsem, so moški, ki partnerjev ne menjajo in kjer sta oba partnerja tudi testirana za spolne bolezni. Navsezadnje je posamezniku v večini primerov mar za njegovo zdravje in se že sam izogiba nevarnih situacij. Čemu torej ne obstajajo izjeme? Sploh zato, ker po odvzemu poteka tudi presejalno testiranje krvi na označevalce okužb, ki se prenašajo s krvjo (HIV, virus hepatitisa B in C ter sifilis, v obdobju aktivnosti komarjev lahko tudi na virus Zahodnega Nila). Če si okužen, te anonimno obvestijo. Tako kot večkrat, tudi v tem primeru ugotovimo, da je slovenski sistem izjemno varen in da smo »papeški«. V trenutni epidemiji je do sedaj bilo ugotovljeno, da se Covid – 19 ne prenaša preko krvi, vendar so na zavodu preventivni. Kot pozitiven namreč krvi določeno obdobje ne smeš dati. V 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja se je namreč zgodil škandal, saj so se ljudje okužili s hepatitisom C in HIV preko darovane krvi. Ni se namreč vedelo, da je to mogoče in zato za vsako novo bolezen velja dodatna previdnost. Varnost na prvem mestu – razumljivo in predvsem pravilno.

Ker je krvodajalstvo humanitarno dejanje posameznika, pa je na mestu vprašanje – mar ni solidaren posameznik tudi odgovoren? Mar se ne zaveda svojih dejanj? Mar se ne udeleži krvodajalske akcije zato, ker želi pomagati? Zavod RS za transfuzijsko medicino pravi, »da je darovanje krvi gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku.« Kakšen je torej plemeniti človek? Človek, ki želi pomagati. Če posamezniku plemenito dejanje odrekamo, mar ne potrebujemo zares dobre argumente? Boljše dokaze kot pričakovano »sporno spolno vedenje«. Vsaki heteroseksualni ženski, ki ima spolne odnose z moškimi, se na besedo verjame, ko se izreče, da ima varne odnose. Mar si ne bi zaslužili homoseksualci enake možnosti, da jim verjamemo na besedo, ko jih na krvodajalski akciji vprašamo, o njihovem spolnem življenju? Kajti krvodajalska akcija je kraj, kjer beseda nekaj šteje. Posameznik namreč po pravici pove, kam je potoval v zadnjem času, ali se je drogiral, se tetoviral …

Mnogo evropskih držav se je odločilo, da pod določenimi pogoji omogočijo darovanje krvi tudi homoseksualcem – Velika Britanija, Francija, Belgija, Nizozemska, Estonija, Finska, Švedska, Nemčija, Češka, Slovaška, Irska, Španija, Portugalska in Italija. Druge države pa spremembe načrtujejo (podatek za 2019). Na portalu Oštro so poleti 2019 objavili podatek Zavoda RS za transfuzijsko medicino, da se bo prihodnje leto zadeva pravno uredila tudi v Sloveniji. Leto in pol kasneje spremembe ni. Zakaj mora v naši državi vsaka sprememba potekati tako počasi in moramo res vedno biti bolj papeški od papeža? Bilo bi dovolj, da smo papeški.

Za konec pa zahvala vsem krvodajalcem in pa tudi vsem zaposlenim ter prostovoljcem v Rdečem križu Slovenije in OZRK Domžale, ki skrbijo, da ta dober sistem obstaja. Naj živi solidarnost in plemenitost v ljudeh!

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Vir podatkov: ztm.si/krvodajalstvo

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda je lani začela pisati svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.

 

Komentarji uporabnikov
Tagi