Danes me je sram, da sem Slovenka #Ajdapiše

Zvrst včerajšnjega soočenja na RTV Slovenija bi bila lahko burleska. In bilo bi smešno, če ne bi bilo resnično. Pa sem se smejala. Ampak vmes pa tudi zajokala ob misli – to je moja država, naša politika?

Pa začnimo na začetku – sem ponosna Slovenka. Sram pa me je, da so naši politiki (vsi!) padli na tako nizko raven. Pirkovič ni dorasel svoji vlogi, bil je pristranski in nestrokoven, pustil je oddaji, da odide svojo pot. Pustil je kandidatom, da govorijo, brez da bi jim odvzel besedo. Pustil jim je, da si skačejo v besedo. Bratuškova ni uspela dokončati stavka, ker jo je Jasnič tako napadel, da ni prišla do besede. Dopustil je takšen nivo, ki ni sprejemljiv. Toda, kdo je pa nastopal na takšnem nivoju? Kdo je dramatično odšel? In volivec se lahko resno vpraša: koga v tej burleski pa naj sploh volim?

Naj volim Šarca? Stranko, ki se je politično močno uštela. Saj se spomnite 2020, ko je padla vlada, ker ni bilo več podpore? Šarec se je uštel, ko je spregledal Počivalškov pragmatizem. In torej vsa ta očitanja, kam nas je ta Janševa vlada pripeljala, s strani leve stranke, pozabljajo na pomembno dejstvo – če bi se leva stran bila sposobna uskladiti, Janševe vlade sploh ne bi bilo! In volivci naj torej zaupamo tem istim ljudem, da sedaj pa se bodo v neki kul koaliciji uskladili za štiri leta?

Naj volim Bratuškovo, ki ji uspe v vsak drugi stavek stisniti besedo »za upokojence«, pa ji je navsezadnje dobro očital Jasnič, da potem pa prevzame ministrstvo za infrastrukturo in na svojo volilno bazo pozabi. Pozabil je na brezplačne vozovnice za javni prevoz za upokojence! Verjamem, da se ni le meni, temveč mnogim Bratuškova preveč zamerila ne le s svojo slabo angleščino, temveč kandidaturo za evropsko komisarsko. Takrat je uvidila, da njena vlada pada in je tako močno želela politično preživeti in zbežati v Bruselj, da je pozabila na vsa moralna načela: in tako sama sebe v imenu države predlaga za komisarko. Samo zato ker je nekaj legalno, ne pomeni, da je legitimno. Vsaj ne v mojih očeh.

Naj volim Mesca, ki v program zapiše želje po nacionalizaciji (da privabi skrajno leve volivce), nato pa prizna, da to ni mišljeno tako (da privabi manj radikalne leve volivce) in te pusti z vprašanjem: kaj vse potem še ni mišljeno resno v njihovem programu? Je pa Mesec eden redkih, ki ohranja spoštljiv odnos v svojem nastopu – Pirkoviča ni napadel, vedno je nakazal, da želi besedo in nikoli ni skakal drugim v besedo, prav tako se izogiba žaljivih besed. Spoštljiv je tudi do svojih KUL kolegov, ki jih nagovarja po priimkih in gospod/gospa. Zanimivo, da »komunist« Mesec uporablja besede gospod/gospa, Fajonova pa socialistično vse svoje kolege kliče kar po imenih (Robert, Alenka,… – seveda to ne velja za člane opozicije). Še malo pa bo »tovariš Robert«?

Naj torej volim Fajonovo? Levo stranko z bogato tradicijo, ki so jo lastni predsedniki pripeljali do tako poraznega stanja kot je danes, da je kadrovsko opuščena in kliče svoje člane iz Bruslja, da sploh lahko še nekdo vodi stranko na volitvah? Fajonova včeraj ni namenila niti ene same besede dvema letom, ko je njena stranka v tem mandatu bila predstavnica vlade. Kaj so naredili? Vsi načrti, ki jih ima, niso slabi – toda kaj so počeli takrat? In vsa ta leta prej, ko so sami vodili vlade? Upravičeno očitajo afere Janši, toda ali smo pozabili vse SD afere?

Naj volim Galeta? Nekateri sodržavljani mu navdušeno ploskajo, da je povedal kradljivi koaliciji, kar ji gre. Toda, ali je to način? Ravno leva stran je tista, ki kritizira desno, da se spušča na prenizek nivo in da uničuje nivo komunikacije. Kakšen nivo pa je njegov? In ne pri Galetu, ne pri Golobu se nikakor ne morem ogniti občutku, da je v njunih kandidaturah delovanje za Slovenijo šele na drugem mestu – na prvem pa osebno maščevanje. Upravičeno ali ne – na koncu »kasiramo« davkoplačevalci.

Naj volim Goloba? Njegov program me je razočaral. Njegov včerajšnji nastop me je razočaral. Predvsem pa me skrbi pri vseh levih strankah pomanjkanje kadra. Koga bodo imenovali za ministre? Vse neke zunanje ljudi, ki jih sploh nismo izvolili v parlament? Kdo bodo poslanci? Na soočenjih se je videlo, da zgolj SDS in NSi imata kadrovsko zaledje – sta edini stranki, ki sta lahko na soočenja pošiljali različne ljudi enakega kalibra. Ne govorim o njihovi poštenosti, temveč o golem poznavanju političnega sistema in poznavanju področja. Ker lahko je kritizirati. Ni pa enostavno delati spremembe.

Naj volim Tonina z vsemi aferami, ki so se zgodile tekom epidemije? Vsi, ki poznamo kamniško politiko, smo lahko opazili v včerajšnji debati, kako je Šarca podregnil z neuspelo kamniško osnovno šolo Frana Albrehta, pa ta na to sploh ni odgovoril. Priznati je treba, da je bil včerajšnji Toninov nastop zadovoljiv, ni se prepiral z ostalimi, pa vseeno je nastopil odločno. Žal pa v teh dveh letih v praksi ni pokazal te odločnosti in torej ostajamo pri besedah – kaj bi, če bi …

Naj volim Jelinčiča? Ne bi me čudilo, če bi njegov včerajšnji nastop vodil v njegovo ponovno izvolitev. Je pač dober retorik, predvsem dober nastopač. Ne pozabimo pa na ključno: ne iščemo nekoga, ki bo govoril. Iščemo nekoga, ki bo vodil to državo v teh burnih časih.

Naj volimo Pivčevo, ki jo je včeraj zastopal Dejan Podgoršek? Slednjemu manjkajo politične izkušnje, zato se v debato ni veliko vpletal. Ko pa je tema prišla na področje, ki ga pozna (kmetijstvo, samooskrba in prehrana) pa je pokazal, da ve, kaj govori. In vprašamo se: z izjemo Pivčeve, je sploh kdo v tem krogu, ki zastopa slovenske poljedelce? Z ideološkimi prepiri v naši prestolnici pozabimo, da imamo v Sloveniji kmetovalce, ki skrbijo za našo hrano. V času, ki ga živimo, in v krizi, ki prihaja, je to vse bolj pomembno. Bo Pivčeva kljub svojim aferam uspela prepričati to volilno bazo, da bo poskrbela za njihove interese, ki so navsezadnje slovenski interesi (pa v mestu radi pozabimo, da hrane ne raste v trgovinah, ki so v lasti tujcev)?

Naj volimo DeSUS, katerega ladja se tako potaplja, da je Erjavec že dolgo nazaj zbežal s svojim rešilnim čolnom?

Naj volimo pragmatičnega Počivalška in Povežimo Slovenijo? Uspešno so sodelovali v dveh vladah. So izdajalci ali pragmatiki, ki povezujejo? Naj pozabimo Počivalškove afere z respiratorji in maskami, ker gospodarsko cveti in je turizem doživljal vrhunce pred korono? Pa je to res uspeh njegovega ministrstva ali pa slovenskih gospodarstvenikov?

Ali pa naj volim Janšo – tistega, ki je vladal zadnji dve leti in kateremu ankete v večini kažejo zmago? Premieru vlade, ki ima za seboj toliko afer? Ki je nad lastne ljudi poslala vodne topove? Janšo, ki ne ve odgovora, zakaj smo edini v Evropi odvzeli omrežnine in kako bomo pokrili ta primanjkljaj vlaganja v infrastrukturo? Janšo, ki ves čas sledi Orbanu – v času ukrajinske vojne pa ubere popolnoma nasprotno politiko? Janšo, ki politično kadruje? Janšo, ki se mu očita toliko korupcijskih afer? Janšo, ki je nekoč vodil politiko zategovanja pasu, danes pa vodi politiko polno volilnih bombončkov?

In kaj je rešitev? Taktiziranje v smislu, kdo bo prišel notri? Kot to dela Nika Kovač, ki se je par dni pred volitvami zavedala, da Golobu zmaga nič ne koristi, če nima partnerjev in je zapisala, da si želi Šarca videti v parlamentu, pa tudi Bratuškovo. Ali pa morda zanemarimo taktiko (na podlagi prirejenih anket?) in volimo tako, kot nam pravi naša lastna glave, naše srce? So tudi kandidati, ki jih včeraj ni bilo. Moj poziv je le en: »pejte volt!«

Moj ponos do domovine ostaja, ker ne verjamem, da je politika odraz ljudstva. To je žal zgolj njihovo valjenje krivde na nas, torej politikov na ljudstvo. Nismo mi tisti, ki jim branimo, da zapuščajo svoje vrednote in opuščajo politično kulturo. Praviti, da smo mi krivi za takšno vodenje, je tako enako kot kriviti delavce v sistemu samoupravljanja, ko so direktoriji zavozili uspešne tovarne in podjetja. Vsi vemo, da stvari niso črno – bele … Ne v gospodarstvu, ne v politiki, ne v življenju.

Ajda Vodlan (Ajda piše)

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi svoj tedenski novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail vsak teden prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi bolj intimen zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen tedenski novičnik se lahko prijavite tukaj.