Boste plačali 60 evrov za liter Donata v steklenici? #Ajdapiše

Naj razložim zgodbo z Donatom. Ni tako slabo, kot se sliši v naslovu, in tudi inflacija (še) ni tako obupna.

Bom začela s slabo novico. Slaba novica je, da Donata, kot ga poznamo pod znamko Donat, v steklenici že nekaj let ne morete dobiti. In ga tudi ne bomo. Zdi se mi skrajno smešno in žaljivo do ljudstva, ko nam v trajnostnih poročilih poročajo o reciklirani plastiki. Ja, steklenice niso tako ekološke kot morda kdo misli – redkokdaj jih perejo in ponovno uporabijo, toda dejstvo, o katerem pa čivkajo že ptički na sosednji veji, je, da je voda v steklenici za nas, ki jo pijemo, veliko, veliko boljša po kakovosti. Veliko boljša. In zato je tako velika žalost, da Donata, ki ni le voda, temveč predvsem zdravilna voda, ne moremo več dobiti v steklenici.

Kje bi torej dobili Donat v steklenici, če bi zanj dali 60 evrov (namesto dobrih dveh za plastiko)?

Na spletu namreč lahko kupite vodo pod blagovno znamko ROI – 6 pollitrskih steklenic vas pride 210 dolarjev (https://roiwater.com/products/0-5l-glass-bottle-roi-water), kar znese približno 60 evrov na liter. In kakšna je ta voda?

Praktično enaka kot Donat.
Tako zelo enaka namreč, da se v EU ne sme prodajati. Čemu?

Naj kar citiram Delo: »Zakaj torej znamke, ki je tako znana v specializiranih tujih krogih, Slovenci ne poznamo? Ker je Stanislav Pšeničnik znotraj EU ne sme tržiti. Po še vedno veljavni odločbi naj bi bila njegova voda namreč kljub drugi vrtini iz istega podzemnega vira, torej premalo različna in je ni mogoče poimenovati drugače kot donat Mg – zaradi zavajanja potrošnikov. Lastnik sicer predstavlja analize, ki kažejo drugačne lastnosti njegove vode, kar pa naj bi bilo pojasnljivo z naravnimi nihanji v vodonosniku. Je pa nekako vedra misel, da za vodo, pa naj bo ista ali podobna, pri nas v Sloveniji plačujemo od evra do evra in pol – drugod po svetu, na primer v Združenih arabskih emiratih, kamor so se prebili lani, pa, tako pravi spletni cenik, po 42 evrov za liter, kar jo, za končnega kupca, uvršča med deset najdražjih na svetu.«

Da poenostavim – Donat in ROI prihajata sicer iz druge vrtine, ampak iz ISTEGA izvira!

In zaključujem: novica ni nova, Donat je že nekaj časa v plastiki, ROI pa se prodaja vsaj že šest let. Pa vendar … Ko sem pila Radensko iz steklenice in ne plastike ter občutila rahlo nostalgijo po mladosti, ko je bila Radenska klasika na slovenski mizi, danes pa te pride evro na steklenico in preprosto ni več tako prosto dosegljiva vsakemu »delavnemu državljanu« (so pač le drugi sistemi), sem razmišljala, kakšna škoda je, da Donata ne morem dobiti v steklenici … In priznam, bi plačala tudi več kot dva evra, če bi le bil – ne pozabimo namreč, da ne gre le ROI v prodajo, temveč da je bil Donat v Rusiji prodajan kar v lekarni, ker je tako zdravilen (če je še, ne vem – verjetno pa ni v plastiki) in zato tudi ne čudi število Rusov v Rogaški Slatini (kar mi da vedno znova misliti, da čeprav se morda dojemamo za bolj napredne, kot so oni, in to še pred vojno, pa imajo morda v medicini, ki jo očitno dojemajo veliko bolj celostno kot mi, več pojma) … toda 60 evrov za steklenico? No, toliko pa žal tudi nimam.

In torej reciklirajmo plastiko še naprej?
Pa pravijo, da se razvijamo v boljšo smer.
Očitno ne …

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.