Ali imajo s. p.-jevci sploh še za burek? #Ajdapiše

Biti samostojni podjetnik v tej drugi Švici ...

V Sloveniji naj bi bilo okoli 150.000 samostojnih podjetnikov. To znaša kar 10 % vseh zaposlenih. Ali če povem drugače, ker marsikateremu še vedno ni jasno: vsaj 10 % zaposlenih torej vsak mesec znova zase najde delovno mesto. Tudi jasno povejmo: 80 % samozaposlenih plačuje minimalne prispevke. Dejstvo je namreč, da se več v večini preprosto ne splača.

Ampak naj bo današnja kolumna o popoldanskih samostojnih podjetnikih.

Kdo so to?
To so v »rednem« delovnem času ljudje, ki so zaposleni »drugje«. V prostem času pa izvajajo dodatno delo v okviru popoldanskega s. p.-ja. Pred leti se mi je zdelo smešno, da še vedno ni neke jasne definicije, ali ženska, ki je na porodniškem dopustu »v rednem delovnem času« sme opravljati delo v svojem »popoldanskem času«. Odgovori so bolj v smeri, da niti ne (ker kdaj pa je že Slovenija spodbujala dodatno delo?), ampak ni čisto jasno.

»Popoldanci« so za mesec januar plačali:

  • 49,15 evrov za pokojninsko zavarovanje,
  • 60,96 evrov za zdravstveno zavarovanje,
  • 4 % na vsak izdan račun (ko dosežejo 12.500 evrov pa 8 %).

Na letni ravni bodo tako v pokojninsko blagajno vplačali 589,80 evrov (vsaj! – saj se namreč prispevki zadnje čase dvigajo skoraj na mesečni ravni). In kaj dobijo v zameno? Nič. Zaradi vplačil NE gredo niti en dan prej v penzijo, njihova pokojnina pa ne bo niti za en evro višja, kot če ne bi delali popolnoma NIČ v prostem času. Država, ki spodbuja delo …

Na letni ravni pa bodo v blagajno ZZZS vplačali kar 731,52 evrov (ponovno – vsaj!). V večini primerov tudi tega nikoli ne bodo dobili povrnjenega.

Iz svoje redne plače namreč že prispevajo v pokojninsko blagajno in plačujejo v zdravstveno. Edini primer, ko bi dejansko »povlekli« nekaj iz omenjenih 1.321,32 evrov (vsaj!) na letni ravni, bi bilo, če bi se jim v popoldanskem času, ko opravljajo svojo dejavnost, zgodila nesreča in bi se morali zaradi tega predčasno upokojiti.

Takšnih primerov (na srečo) ni veliko.
Ampak … kaj hudiča??

In preprosto nič se ne spremeni. Ker nikomur ni v interesu. Že samostojni podjetniki, ki pa imajo sploh visoke prispevke (651 evrov minimalno od januarja dalje in ponavljam – še se bo višalo!) in marsikateri resnično komaj preživijo, se niso uspešno združili v sindikat, da bi se uprli vsemu temu. Uprli – pa naj bo levi ali desni. Torej že, če redni s. p.-jevci niso našli možnosti upora, kako jih bodo potem »popoldanci«? Bodisi plačajo bodisi zaprejo s. p. Vendar: se država zaveda, da vsak dodaten zaprt popoldanski s. p. pomeni na letni ravni 1.321,32 evrov manj? 1.321,32 evrov manj – in za ta denar dejansko država ni potrebovala temu vplačniku čisto NIČ vrniti?

Se spominjate tistih obljub o manjših prispevkih, če se bo zaslužilo manj kot 30.000 evrov letno? Čeprav dokaj neumna pobuda, pa vseeno … tudi ta je poniknila. In na vzhodu nič novega torej.

Nič se ne zgodi. Zneski so premajhni, da bi se kdo sekiral. S. p.-jevcev pa premalo, da bi šteli za pomembne volilne glasove.

Pa vendar ravno takšne »malenkosti« štejejo. Takšne malenkosti namreč sestavljajo politično kulturo v državi. In z vplačevanjem nečesa, kar ne prinaša ničesar, se jemlje motivacija. Uničuje se podjetniški duh in ta v resnici v naši državi žal ni najboljši.

Bo kdaj bolje?
Bo kdaj komu mar?

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

Tagi