»Aj, aj, ajajaj. Po zeleni trati.« #Ajdapiše

Naslov, zimzeleno otroško pesem, sem si v navezavi na področje umetne inteligence izposodila pri slovenskem antropologu Danu Podjedu, ki je to namreč izrekel na Predsedničinem forumu na temo umetne inteligence. Slednja se po angleško namreč imenuje artificial inteligence – AI, »ej aj«. Podjed pa je želel povedati, da preprosto danes vsi govorimo o aj, aj, ajajaj … umetni inteligenci. Povsod je in še naprej se rine v vse pore naših življenj.

Če bi napisala vse, o čemer razmišljam kar se tiče umetne inteligence, bi bila to zelo dolga kolumna. Pravzaprav kar knjiga.

Zato bo moj fokus danes zgolj na enem vidiku: porabi energije za umetno inteligenco in naši ignoranci do tega vprašanja. Glede na poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) naj bi se količina električne energije, potrebne za napajanje svetovnih podatkovnih centrov, v naslednjih petih letih podvojila (podatek je sicer že več kot leto star, tako da je morda številka celo višja).

»Za ustvarjanje šestsekundnega videoposnetka potrebuje model umetne inteligence osemkrat več električne energije, kot je potrebno za polnjenje mobilnega telefona, ali skoraj dvakrat toliko, kot je potrebno za polnjenje prenosnika, ugotavlja poročilo. V ZDA naj bi podatkovni centri, ki so večinoma zgrajeni za usposabljanje in upravljanje umetne inteligence, do leta 2030 porabili več električne energije kot proizvodnja vsega energetsko intenzivnega blaga v državi, vključno z aluminijem, jeklom, cementom in kemikalijami, še ugotavlja poročilo IEA.«

Naj jo torej nehamo uporabljati, še preden smo jo zares začeli?

Seveda ne. Toda poleg vseh ostalih nevarnih vidikov njene rabe in izrabe, ocenjujem, da je vprašanje energijske potratnosti nekaj, kar bomo morali hitro nasloviti. Saj jasno vidimo, kaj se dogaja z energijsko (ne)odvisnostjo.

Verjamem, da danes že počasi vsi vidijo, kaj je naredila masovna poceni industrija oblačil. Uničila velik del okolja, predvsem pa uničila našo dobro, kakovostno proizvodnjo doma. Poceni stvari, ki privlačijo mase, na koncu najdražji račun izstavijo prav najrevnejšim. Tistim, ki najbolj posegajo po teh dobrinah – kar je logično.

Podobno je z umetno inteligenco. Podjetja jo bodo morala nujno vpeljati v svoje sisteme, da bodo konkurenčna. Ljudje pa jo bomo uporabljali za delo, učenje in ja, tudi zabavo. Pustimo debato, kako škodljivo je dejansko poseči po »zastonj« zdravniku, psihiatru, inštruktorju, navsezadnje prijatelju v obliki nekega umetnega klepetalnika. Danes raje povejmo, da bodo verjetno zopet nastradali najbolj revni, najbolj ogroženi. Potrebovali bomo namreč vse več energije in ta bo morala od nekje priti. Za neko ceno.

In tako naslednjič, ko ustvarjate zabavno fotografijo ali pa le klepetate za zabavo, pomislite – nobeno kosilo ni zastonj. Tudi umetna inteligenca ni zastonj. Njena izdelava ni zastonj. In pa predvsem njena raba ni.

Kam torej pluje naš svet – svet, v katerem vse želimo čim bolj optimizirati. Kjer se razvijamo, napredujemo, izboljšujemo … Pa se dovolj sprašujemo: ali res delamo to s pravim namenom? Nam to res koristi? Je naše življenje res boljše?

In zato za danes nasvet: ugasnimo telefon, zaprimo brskalnik, pa raje vse to razmislimo s svojo glavo. Lastno inteligenco.

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.