Ivan Vidali: Kamniško-zasavski odred

Izšla je knjiga o Kamniško-zasavskem odredu (KZO), ki na 424 straneh opisuje delovanje odreda, nastala je izpod peresa profesorja Ivana Vidalija. V Knjižnici Domžale so se o knjigi pogovarjali z urednikom Jožetom Rozmanom in založnikom Francijem Gerbcem.

V četrtek, 10. maja 2018, so v Knjižnici Domžale na večeru, ki sta ga sooblikovala strokovni urednik Jože Rozman in založnik Franci Gerbec, predsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Venclja Perka Domžale, predstavili knjigo Ivana Vidalija Kamniško-zasavski odred. Knjiga predstavlja pomembne dogodke iz zgodovine sedanje in bivše občine Domžale ter širšega okolja od Radeč do Kamnika med drugo svetovno vojno. Dolgo je trajalo, da je monografija Ivana Viadlija Kamniško-zasavski odred zagledala luč sveta. Rokopis namreč sega v leto 1989, in je šele zdaj dosegel javno objavo. Zamisel o nastanku monografije Kamniško-zasavskega odreda (KZO) se je porodila že leta 1979 takratnemu Odboru Kamniško-zasavskega odreda, ki mu je predsedoval kartograf in nekdanji borec odreda Vili Kos. Lahko rečemo, da je do realizacije prišlo skoraj štiri desetletja pozneje, kar v zgodovinopisju ni ravno pogosto. Ne smemo spregledati dejstva, da sta na to vplivali predvsem bolezen in prezgodnje slovo profesorja Vidalija, ravno v prelomnem času nastajanja samostojne Slovenije.

Knjigo Ivana Vidalija sta predstavila urednik Jože Rozman in založnik Franci Gerbec.

»Treba je bilo pregledati ogromno arhivskega gradiva in zapiskov, ki jih je profesor Vidali hranil doma, in razbrati številne ročno zapisane opombe avtorja. Ponovno je bilo treba pregledati dokumentacijo v Arhivu RS in navesti vire po aktualni klasifikaciji, saj je avtor navajal vire iz fondov takratnega Arhiva inštituta za zgodovino delavskega gibanja in danes te navedbe virov ne bi bile relevantne. Ob tem je bilo odkritih še nekaj podatkov, npr. Seznam preživelih borcev po spopadu na Oklem, ki smo jih dodali v prilogo knjige,« je dejal Franci Gerbec.

»Kamniško-zasavski odred je bil ključna partizanska enota na omenjenem območju, saj je skrbel za nemoteno fizično povezavo med obema okupacijskima območjema, kar je bilo ključno za uspešno delovanje odporniškega gibanja. Na Litijskem je bila organizirana mreža prehodov čez zastraženo cesto, železniško progo, reko Savo in nemško-italijansko razmejitveno črto. Ob tem so enote odreda izvajale (sabotažne) akcije na okupatorjeve postojanke, komunikacije in infrastrukturo ter ovirale premike njegovih oboroženih sil in orožja. Zaradi te nenehne aktivnosti odreda, seveda v sodelovanju tudi z drugimi večjimi partizanskimi enotami, je moral okupator tukaj angažirati večje število svojih oboroženih enot, ki bi jih lahko drugače poslal na druga bojišča,« je dejal urednik Jože Rozman, ki nam je opisal, kako se je sploh lotil raziskave tega obsežnega dela in iskanja arhivskih dokumentov in slik.

Obiskovalci so knjigo lahko tudi kupili.

»Če knjiga ne bi izšla, je bilo vprašanje, če bi sploh kdaj! Spodbudilo me je tudi to, da sem v domžalskem okolju, kjer sem govoril o morebitni izdaji knjige, dobil spodbudo s strani mojih sotovarišev, ki so mi dejali, da bodo tudi oni nekaj prispevali,« pove Franci Gerbec. Na predstavitvi knjige je prisostvovalo kar nekaj  obiskovalcev, ki so sorodstveno povezani z udeleženci tragedije tega odreda na Oklem na Ihanem, nekateri pa so bili takrat še otroci. Tako smo slišali tudi nekaj njihovih pričevanj in spominov iz tistega časa, ko se je zgodila tragedija. Spregovorili so: Primož Vidali, brat Ivana Vidalija, Janez Cerar iz Dobovelj, dr. Martin Premk, Jože Skok, Marjan Gregorc iz Jarš, katerega brat je padel na Oklem, Tomaž Likar, Pavel Pevec … Pogovor o knjigi si lahko ogledate v zgornjem videu.

Vsi zbrani na predstavitvi knjige so si bili enotni, da je ta knjiga, ki je izšla, pravi in neprecenljiv dokument o delovanju Kamniško Zasavskega odreda.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi