Anton Dimc: Bog nas nima rad
Tudi tokrat je Anton Dimc v svojem prepoznavnem slogu v verzih strnil razmišljanja o vremenskih ujmah, vsakdanjih skrbeh in življenju navadnega človeka. Pesem »Bog nas nima rad« na hudomušen, a hkrati kritičen način odpira teme, ki se dotikajo številnih ljudi.
Ni ti treba biti vremenski strokovnjak,
ko pogledaš v nebo in vidiš črn tam oblak.
Hudič ima spet prste vmes,
spet se bo začel ledeni ples.
Močan veter že tam zunaj piha,
toča pa po strehah fejst udriha.
Saj avta brez garaže tolk glih škoda ni,
le da »cegli« gor na strehi ostanejo prav vsi!
Res, da pravega dežja nam primanjkuje
in podtalnica se nam zmanjšuje,
zalog toče tam gor pa ne zmanjkuje.
Je opustošila že kraje naše,
da v jeseni ne bo pridelka za v gajbe in pa flaše.
Še živina ob hrano bo,
ker toča uničla poljščino je vso.
Potlej pa še suša se prikrade
in še tisto uniči,
kar družine imajo za v skledo rade.
Včasih župnik je pa mašo bral,
da bi Bog dežja obilo nam poslal
in v zvonikih se zvonilo,
da napad toče se je obranilo.
A zdaj se to več ne dela,
saj na ARSO-u bi bili brez dela,
a jim znanost in pa tehnika omogoča,
kje natančno padala bo strela in pa toča!
Potlej rdeč al rumen alarm napovejo,
kdaj neurje prikrade nam se čez mejo.
In takrat prične se ura huda,
ARS-ova napoved ne zamuja.
V cerkvi ponekod mežnar zvon poganja,
da zvon oblake hude nam odganja.
Včasih so avijone in rakete v luft poslal,
da so oblake črne mal zrahljal,
da bi se sam fejst ulilo
in se kaplje dežja ne bi v točo spremenilo.
Zdaj, ko to se več ne dela,
iz oblakov dol toča pada nam debela,
še v hiši varen nisi,
ko ti cegle zmaliči v drobiž.
In ko zunaj se umiri,
dol z neba več toče ni,
se primeš kar za glavo,
saj okrog tebe vse je razdejano.
Na strehi enga cegla celega več ni,
še več jih pa okrog hiše tam leži.
A Bog nas res več nima rad,
še tisto malo morja so ga »bratom« moral dat!?
Zdaj v kolonah čakamo pred mejo,
da nam »bratje« pot do morja tam odprejo.
Potlej pa vsi vesel bi kar v gatah se v morje del,
a glej ga zlomka, čuvaj tam na plaži
od tebe zdaj evre »traži«,
saj v gatah in brez srajce
moraš bratom plačat lepe kar denarce.
Po zakonu je to čist v redu,
da se tujec bo pri nas kulturno vedu.
Veš Bog, res nas več nimaš rad,
mnogo nas bo kar doma moralo ostat!
Pa smo mislil, da bomo šli na morje,
da nazaj pridemo malo boljše volje.
Pa čeprav smo nabavil kišto pira,
da še kolona na cest ne bo ovira,
za tamale pa lučke in kornet
iz hladilne torbe bodo šle za med,
ker zares je zunaj vroče,
vsakdo rad zaplavat v morju hoče!
A glej, pir bomo kar doma popil,
lučke pa po južni otrokom podelil.
Res, da počitnice na puf lahko dobiš,
če imaš plačo tako, da si lahko kredit izboriš,
kjer pa penzija al plača je premala,
lahko bližnji potok tvoja je obala.
Ne, nisem sploh nič »fouš«,
ko z dragim avtom proti morju lezejo kot polž,
le to me pa skrbi; zakaj, o Bog, nas res več nimaš rad,
da trpeli bomo še tokrat!!?????
Foto: Dimc Anton
