S kolesi do gradu Tuštanj
Lepi jesenski dnevi kar vabijo v naravo. Kljub korona času se je potrebno malo razgibati na svežem zraku, saj bi naj s tem človek postal bolj odporen. Leto 2020 je za domžalske odrasle skavte posebno leto, saj obeležujemo 20-letnico ustanovitve odraslega skavtstva v Domžalah. Smo pa bili tudi ena izmed štirih bratovščin, ki so začele delovati pred dvajsetimi leti. Ker tega visokega praznika ob tem času ni mogoče praznovati, smo se odločili, da razen vsakomesečnih pohodov po slovenski Jakobovi poti kdaj pa kdaj tudi malo pokolesarimo. Dobili smo se po kosilu, v nedeljo, 20. septembra 2020, pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja v Domžalah, zmolili za varstvo in srečo na poti ter se odpeljali proti Moravški dolini.
S kolesi smo se podali po klancih gor in dol do gradu Tuštanj, ki je bil pozidan že davnega leta 1490. Pred gradom Tuštanj nas je sprejela Petra Pirnat, žena lastnika gradu. Tisti čas, ko je lastnik gradu Peter Pirnat vodil po gradu drugo skupino, nam je gospa Petra povedala vse o zgodovini gradu. Prvi lastniki so bili grofje Lichtenbergi, za njimi rodbina Scarija. Od leta 1854, ko se je z zadnjo grofico poročil grajski vrtnar Luka Pirnat, pa je prešel v slovenske roke in ostal v lasti rodbine Pirnat vse do današnjih dni. Grad ni bil nikoli podržavljen in je edinstven v Sloveniji, ki v svoji notranjosti hrani vso originalno opremo.
Grad Tuštanj pri Moravčah se nahaja v moravški dolini in je eden izmed redkih gradov v Sloveniji, ki v svoji notranjosti hranijo originalno zbirko pohištva, porcelana, listin, urbarjev, lončenih peči in ostalega inventarja. Prvotni dvorec je bil postavljen leta 1490, današnjo stavbo pa je med leti 1667 – 1671 pozidal kranjski deželnoknežji konjušnik (ritmojster) Franc Bernard Lichtenberg. V posesti te rodovine je ostal vse do leta 1800, ko ga je Franc Ksaverij grof Lichtenberg skupaj s posestvom prodal Ignacu Scariji – Škarji. Prek dedovanja in porok je stavba leta 1854 prešla v roke grajskega vrtnarja Luke Pirnata, ki se je poročil z grofico Maskimiljano Scharija. V lasti Pirnatov je ostala neprekinjeno vse do danes. Sedanji lastnik Peter Pirnat je leta 1993 obnovil dvoriščne arkade, ki so bile prvotno lesene, leta 1995 je statično saniral najbolj ogrožene obodne stene, leta 1996 pa je obnavljal sobe. Med obnovo je naletel še na originalni renesančni strop. Od leta 2003 je v gradu urejena poročna dvorana, v njej se od tega leta dalje opravljajo civilne poroke. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo nudi ta še dodatni vir financiranja vseskozi trajajočih obnovitvenih del.
Pridružil se nam je tudi lastnik gradu Peter Pirnat, nam zaželel dobrodošlico ter nas popeljal v čudovito notranjost prenovljenega gradu. Notranje dvorišče z vodnjakom je obdano z obokanimi arkadnimi hodniki. Arkade polne cvetja, star vodnjak na dvorišču notranjosti gradu, po sobanah pa neprecenljiva zbirka več sto let starih portretov, pohištva, stropa, poda, starih lončenih peči, postelj, zbirke orožja, starih nabožnih slik … Lastnik gradu pa je izredno ponosen tudi na posebno zbirko. Z ureditvijo zbirke stekla in keramike je grad pridobil še en dragocen biser kulturne dediščine. Na gradu Tuštanj je ohranjenih veliko okrasnih predmetov in namiznih posod iz različnih zvrsti keramike in stekla. Posebno težo ima ta zbirka v tem, da se je ohranila vse do današnjih dni, kljub menjavam lastnikov in preživela vse viharne čase vojnih in povojnih dni. Med drobnimi predmeti prednjačijo izdelki madžarske tovarne Holič, porcelan s poslikavo schwarzlot, zgodnje dekoracije v slogu chinoiserij ter izredno kvalitetni izdelki iz stekla. Na gradu so zelo ponosni na zbirko Napoleonovih krožnikov iz porcelana. Dragocena so tudi vsa okenska stekla, ki so izdelana ročno in so opazna po svoji valoviti strukturi, beneška ogledala in poznobaročni stenski svečniki z ogledalom v ozadju. Poročna dvorana, v kateri se na veliko poročajo pari, vabi s obnovljenimi poslikavami. Med ponudbo je na voljo tudi poroka v srednjeveških kostumih.
Ob koncu smo si ogledali še kapelo. V 17. stoletju je bila poleg gradu zgrajena kapelica sv. Janeza Nepomuka. Slika v oltarju je delo Leopolda Layerja, vse ostalo, strop in stene, pa je s freskami poslikal slikar Franc Jelovšek. Grad je znan tudi po štiristo let stari lipi in tristo let stari platani, ki rasteta v bližini vhoda. Pred gradom pa je tudi urejen vrt, sicer manjši, kot je bil v najboljših časih gradu, pa vseeno poln cvetja, na križišču stezic pa vas pričakuje enkraten vodnjak.
Po ogledu smo se podali nazaj proti domu, kjer smo pred cerkvijo Svetega Martina v Dobu z molitvijo zaključili naš kolesarski izlet, od tam pa je vsak odklolesaril proti svojemu domu.
Grad Tuštanj je za obiskovalce odprt ob koncih tedna. Vodeni ogledi gradu so na voljo po predhodni najavi in se izvajajo tudi med tednom. Zato, če se nimate kam dati, priporočam ogled tega enkratnega gradu. Maske pa so seveda obvezne.
Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
