Do sedaj: Polona Demšar nas z njenim pregledom vabi v svoje kreativno življenje

Polona Demšar, akademska kiparka, fotografinja, rokodelka, mama, predvsem pa radovedna in občutljiva ženska, nas z njenim pregledom vabi v svoje kreativno življenje. Življenje ustvarjalke, ki zna najti zanimivo temo in v njej z izjemnim občutkom za obliko in mero, uživati v mojstrski izdelavi in nenavadnih postavitvah. Kot rada pravi, je bila od nekdaj v umetnosti; njena bivanjska izkušnja jo je določila in umestila v kiparstvo in fotografijo, s posebnim čutom za transparence in prostor, ki ga zlasti pri razstavljanju popolnoma posvoji.

V četrtek, 10. septembra 2020, je v Galeriji Domžale potekalo odprtje razstave akademske kiparke Polone Demšar. Zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa, je odprtje potekalo na ploščadi pred galerijo, kamor so namestili stole po priporočilih NIJZ. Tako so pogovoru, ki ga je z umetnico vodil akademski kipar Jurij Smole, lahko prisostvovali vsi, razstavo pa so si z maskami ogledali naknadno po končanem pogovoru.

V pogovoru smo veliko izvedeli o umetnici Poloni Demšar, kakor tudi o njeni družini. Svojo nadarjenost je iz rodne bajtarske družine v Selcih na Gorenjskem ponesla v svet, na razstavi v Galeriji Domžale pa je strnila glino, les in steklo. »Odkar pomnim je bila pri nas doma umetnost, bile so starine in bili so ljudje zaljubljeni v umetnost. Odraščala sem s kiparskimi gmotami, estetiko in ostrila drugačen, svojevrsten pogled na svet,« je povedala akademska kiparka Polona Demšar.

Polona Demšar je mlada, a zelo plodna umetnica, ki se predstavlja s samostojnimi kot tudi s skupinskimi razstavami in projekti tako doma kot tudi v tujini. Dela skoraj izključno razstavlja kot prostorske postavitve. Gradi ga postopoma in izhaja iz materialnosti, ne iz vnaprej določene vsebine, ki se razkrije šele s samim postopkom dela. V svoji umetnosti združuje steklo in fotografijo, glino in vrvi, pa tudi les in glino. Združitev navidezno nezdružljivih materialov, kiparstva in fotografije, gline in vrvi, pa tudi les in glino, je posebnost njenega delovanja, kar nakazuje prožnost in širino ustvarjalne poetike mlade umetnice. Prav kombinacija fotografije na steklu je njena strast, saj je vsako delo poseben unikat.

Za avtoportret na steklu umetnica pravi, da je to njen labodji spev. Njena podoba je ujeta v steklo, mirujoča, otrpla, zamrznjena v negibnosti, pri tem se oblikuje poseben učinek, kot bi bile njene sence odtisnjene vanj, pri tem pa se fotografija združi s skulpturo. Odtis telesa umetnice je v naravni velikosti fotografiran na stekleno podlago. Spoznala je tudi, da se le s trdim delom in voljo pride do želenega cilja.

Akademska kiparka Polona Demšar je hči akademskega kiparja Toneta Demšarja. Na srednji oblikovni šoli v Ljubljani je gulila fotografijo, po štirih letih ni vedela, kam bi: »Slikarstvo me ni zanimalo, oče je bil kipar, večinoma je delal z glino.« A se njegovega poslanstva, ko je bila še zelo mlada, ni nalezla. Zatem je šla na sprejemne na likovno akademijo, za kiparstvo: »Imela sem nula znanja, pripravljala sem se s kiparko Dragico Čadež, opravila izpite, bila najmlajša v letniku, znanje.«

Predstavila je tudi idejo arhitektovega profila. Zamisel se ji je utrnila, ko je opazovala hčerko pri igrah z najrazličnejšimi sestavljankami, in porodil se je abakus, preprosto ročno računalo, ono s kroglicami. Tudi, ko je ustvarjala kombinacijo lesa in gline, se je opirala na pomoč hčerke, saj ji je le ta svetovala, da bi bilo prste in dele rok iz gline ponazoriti z lesom, kot da bi brodolomci plavali po vodi.

Jurij Smole je med pogovorom dejal, da v povezavi s prosojnostjo stekla in zgoščenostjo keramike nadpresenečeni ugotovimo, koliko kipov je v resnici Polona, ki na ta način hoče biti osebnost, razlog za objekt in umetnina hkrati. Polona, ki je pri gledalcu in vendar odsotna, ker je že na nek način prosojna, razredčena; včasih kot abakus, drugič kot lebdeča keramika, na mnoge načine razstavljena in spet sestavljena – v proporcih njene podobe.

Brezpogojna pozitivnost njene osebnosti veje skozi vsa njena dela: brez lamentacij ali patosa, z izjemno močjo trdno drži v rokah vse tisto, česar mnogi niso zmožni: prosojnost, svetlobo, vprašanja in prostor.

Ob koncu pogovora je mladi umetnici za razstavo čestitala Cveta Oražem, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ter ji ob tem izročila lep šopek. Hkrati je direktorica opozorila zbrane, da je na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika objavljena tudi avgustovska razstava slikarke Vere Terstenjak ter odprtje razstave 8. Likovnega natečaja, ki je pred dnevi potekalo v Menačenkovi domačiji.

Razstava bo v Galeriji Domžale odprta od 10. 9. – 1. 10. 2020, v četrtek, 1. 10. 2020 ob 17. uri pa bo potekalo brezplačno vodenje po razstavi z avtorico Polono Demšar.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar

Komentarji uporabnikov
Tagi