Bogdan iz ekološke kmetije Brhanovi: “Ekološko zelenjavo pridelujemo v naravi s srcem”

Ekološka kmetija Brhanovi se nahaja v neokrnjenih Brkinih Obalno-kraške regije, na 656 m nadmorske višine. Na domačiji v sožitju živijo tri generacije, ki z ljubeznijo, predvsem pa s spoštovanjem narave pridelujejo ekološko sezonsko zelenjavo. Srčno verjamejo v vračanje k naravi, k naravnih koreninam, ker na tovrstni način, na dolgi rok, ohranjamo naravo in tudi nas same. In sicer z bolj zdravo, ekološko organsko prehrano iz narave.

Na kmetiji že vse od leta 2003 ohranjajo ekološki način kmetovanja, omogočajo pa tudi dostop do neokrnjene narave in ekološke zelenjave, katero jim narava v zameno za spoštljivo ravnanje in pa življenje v sožitju z njo v obliki sadov tudi vrača. Odločili so se za trajnostno obliko kmetovanja, ki razume kmetijo kot celosten sistem, kjer se med vključenimi elementi (tla-rastline-živali-človek) ohranja ravnovesje.

O izzivih ekološkega kmetijstva, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo, vremenskih razmerah v osrčju Brkinov in želji po večjem sodelovanju s prostovoljci pri pridelavi ekološke zelenjave, smo se pogovarjali z mladim pridelovalcem Bogdanom s kmetije Brhanovi.

Kakšne so vremenske razmere, s katerimi se soočate v osrčju Brkinov?

Vse tja od aprila, oziroma maja, pa do poletja, v Brkinih ni ravno primeren čas za kakršnokoli saditev. Tudi september ni pravi čas, saj se že pojavljata rosa in pa mraz, ki povzročata številne težave. V kolikor pridelovalec nima rastlinjaka, je resnično izjemno težko, saj je čas primeren in namenjen vzgoji zelenjave resnično izjemno kratek.

Glede na to, da smo se odločili za pridelavo ekološke zelenjave v naravi, s srcem in v sožitju z njo, imamo na domačiji še devetdeset govedi, ovce, koze, osle, ki nas oskrbujejo z gnojilom.

Rastlinjaki so Vam torej v veliko pomoč.

Leta 2021 smo v poletnem času postavili en rastlinjak. Trenutno smo s pomočjo razpisa ravno v izgradnji drugega. Odločil pa sem se tudi za nakup rabljenega, ki čaka na postavitev, saj potrebujem pomoč še kakšnih rok.

Prvi rastlinjak uporabljam že dobre pol leta in v njem sem nasadil že paprike, paradižnik ter melancane. Ravno danes sem pobiral peteršilj, stebelno, zeleno, jutri bomo pobirali motovilec, blitvo in cikorijo. Nekaj imam še tudi koromača, nato bo na vrsti solata. V rastlinjaku sem posadil že tudi brokoli, cvetačo, kolerabo.

Ali za saditev/sejanje uporabljate tudi setveni koledar, ki ostaja izjemno priljubljeno in priročno vodilo pri iskanju optimalnega časa za tovrstna opravila? Koledar v katerem so zapisane tudi kombinacije povrtnin, ki jih lahko posadite ali posejete blizu?

V kolikor bi imeli manjšo raznolikost ter količino zelenjave in pa zemlje, bi lahko uporabili tudi setveni koledar, tako pa raje ob tem spremljamo še spreminjajoče se vremenske razmere. Pogosto namreč kar primerjamo in tehtamo zapisano z vremenom, ki se obeta. Klima se namreč izjemno hitro spreminja. Vsekakor pa pogledam.
Pri nas imamo 40-45 vrst zelenjave in skoraj 10ha zemlje. V 80% sadim sadike. Sejem zelo malo, saj je v tem primeru potrebnega precej več pletja, kot ga je pri sadikah in v kolikor bi vse pleli na roke, nam časovno ne bi zneslo. Na pomoč nam priskočijo prostovoljci, vendar bi nas moralo biti, v kolikor bi želeli vse opleti v poletnih mesecih, vsaj 30.

Iskanje pomoči za različna opravila na kmetiji je včasih resnično velik zalogaj.

Na žalost si mlajši raje zapolnijo čas z nečim drugim, medtem, ko bi se starejši, ki imajo delovne navade še iz časa mladosti, z veseljem pridružili, vendar roko na srce, ne moremo ravno pričakovati od človeka, ki je v jeseni življenja, da bo plel ali okopaval zemljo nekaj ur dnevno.

Lani smo imeli posajenih 25.000 sadik pora in v času, ko bi potrebovali pomoč prostovoljcev, so nastopile omejitve pri prehodu meja, kar smo občutili tudi pri nas, saj smo ostali z majhno peščico prostovoljcev, kar vsekakor ni zadoščalo za takratne potrebe. Za spodbudo smo na naši spletni strani objavili vabilo, v upanju na odziv tudi lokalnih prebivalcev, pa se žal ni izšlo skladno z željami, saj sta se na oglas odzvali samo dve osebi. Zelenjave, ki bi jo lahko prostovoljci vzeli v zameno za pomoč je bilo takrat v izobilju, vendar žal ni bilo odziva.

Imate svojo mehanizacijo?

Imamo. Žal se s kmetijstvom v okolici ne ukvarja skoraj nihče več. Večji del se jih sicer ukvarja z živinorejo, vendar v manjšem obsegu in za lastne potrebe, pridelave zelenjave pa ni.

Danes smo ravno sadili česen na njivi, ki jo imamo v najemu in v tem času sem tudi skušal popraviti del folije, ki mi jo je odnesel veter. Dela je na kmetiji v izobilju.

Kaj pa opravila na zemlji, ki ni v rastlinjaku?

Običajno sem začel sadit na začetku aprila, nato sem naredil nizke tunele s pomočjo plastičnih lokov, ki sem jih zabil v zemljo in jih prekril s folijo. Sredina loka je segala do višine cca 70,80 cm. Čeprav sem si pomagal s strojem, je bilo toliko dela, saj smo polovico dela še vedno opravili ročno. Nato je prišla burja, ki je folijo odpihnila in zelenjava je zmrznila. V naših krajih je mogoče začeti saditi na prostem šele po prvem maju. Morda se lahko poskusi posejati grah ali špinačo, blitvo.

Kaj pa kasneje?

S krompirjem se sicer lahko poskusi okoli sredine aprila, saj potrebuje 20-25 dni, da »pride ven«, tako, da je okoli 1. maja že zunaj. Včasih sem ga poskusil saditi že konec marca, ampak je bilo vse odvisno od »leta«. V kolikor ni bilo mraza, ga je bilo veliko. Bile pa so pomladi, ko je že skoraj cvetel, nakar je nastopila slana, mraz in je vse zmrznilo. Bilo je, kot ga ne bi sadil. Moral sem ga sadit na novo. Riziko je kar velik, ja.

Pri nas sadimo vse do septembra, oktobra. Ko poberem krompir, nato posejem repo, radič, špinačo. Vedno nekaj sadim. Nekaj poberem julija in potem takoj sadim isto zelenjavo. Cvetačo, kodrolistnati, listnati ohrovt, zimske radiče, etc. Edino tam, kjer sadim buče, včasih posadim repo, spet drugič pustim prazno do spomladi. Zaradi ozelenitve sem poskusil sejati ječmen, ampak težava je bila v času. Sajenje, pletje, ki včasih poteka tudi vzporedno. Se pa včasih vsega resnično ne da narediti.

V precejšnji meri me rešuje rastlinjak, kjer imam blitvo, cikorijo in pa peteršilj. V kolikor tega ni, pa prodajam kodrolistnati, listnati ohrovt, radič v šopkih, čebulo, ki imam skladiščeno, krompir, česen.

Kdaj ste pričeli s sodelovanjem z zadrugo Jarina?

Pred kratkim smo se dogovorili za sodelovanje, ki se ga zelo veselim.

Avtorica: Petra Petravič; Foto: Arhiv Ekološke kmetije Brhanovi

Zadruga Jarina pod svojim okriljem povezuje številne lokalne pridelovalce. Vsak teden bomo na našem portalu predstavili enega izmed njih, zato lepo vabljeni, da jih spoznate še na drugačen način.