Nives Podmiljšak: “Pravljice so večne. Zanje ni nikoli prezgodaj ali prepozno”

Vsak od nas nosi v srcu spomin na najljubšo pravljico. Pravljico, ki nas je pospremila v čarobni svet številnih dogodkov in magičnih bitij z nadnaravnimi močmi. Pravljico, ki nam je pomagala razumeti svet in dogajanja v njem. Kako se spremembe v družbi odražajo v pravljicah in ali so pravljice naše mladosti, tako imenovane klasične pravljice, še vedno priljubljene pri današnjih otrocih in njihovih starših, smo se pogovarjali z Nives Podmiljšak veliko ljubiteljico pravljic, ki jo obiskovalci Knjižnice Domžale zagotovo poznate.

Vprašali smo jo, kako se sodobne pravljice razlikujejo od klasičnih? In nenazadnje, kako v poplavi knjig ter priljubljenosti sodobne tehnologije, ki je v marsičem spremenila naše vsakdanje navade, poiskati in prepoznati kakovostno pravljico? Z veseljem nam je odgovorila in nas povabila na ogled med knjižne police.

Nives Podmiljšak je knjižničarka z bogatimi in dolgoletnimi izkušnjami z delom na oddelku za otroke in mladino v Knjižnici Domžale. Z izjemno predanostjo, veseljem in kritičnim pogledom med drugim pripravlja tudi izbor knjig, ki so vključene v seznam družinskega branja za Pravljičnega palčka namenjenega otrokom od 4. do 6. leta starosti.

Kljub temu, da vsak od nas pozna kakšno pravljico, je težko izbrati besede, s katerimi bi jo lahko na preprost način opisali. Kaj je pravljica?

Pravljica je prozno delo oziroma izmišljena zgodba, v kateri nastopajo pravljična bitja in se odvijajo čudežni dogodki. Je bistven sestavni del vsakega otroštva in dobra popotnica za poznejše življenje. Pogosto me vprašajo, če smo odrasli že preveliki za pravljice? Moj odgovor je vsekakor »ne«.

Pravljice v sebi nosijo sporočila, ki potujejo skozi mnogo kultur in generacij. Čeprav se je družba močno spremenila, sporočila, ki jih nosijo pravljice, ostajajo pravzaprav enaka. Ljudske pravljice imajo znan motiv zmage dobrega nad zlim in pogosto v njih nastopajo mačehe, vile in zmaji. Tako je poanta prisotna že v sami pravljici.

Tudi v sodobnejših pravljicah nastopajo zmaji in čarovnice, vendar si pisci pravljic vsekakor upajo soočati s problemi, ki jih imajo današnji otroci in odrasli v življenju. Otroku v pravljici naj ne bi zamolčali nobene teme. V pravljicah ni tabujev. Včasih mislimo, da prebrane vsebine otroci ne razumejo, ampak pogosto jo, saj se tudi sami soočajo s strahovi in problemi.

Teme, ki so bile včasih res tabu, so danes v pravljicah že predstavljene. Sprašujemo se, ali naj določeno tematiko že vključimo na priporočilni seznam knjig, ali raje še malce počakamo?

Mislim, da ni potrebe, da predšolskemu otroku prezgodaj ponujamo takšno pravljico. Spozna jo lahko kasneje, ko jo lažje razume, saj se posamezne tematike otroka dotaknejo na različne načine. Morda mu spodbudijo premočna čustva, ga prestrašijo.

Vsako stvar lahko opišemo, prikažemo in predstavimo na mnogo načinov. Marsikaj je odvisno tudi od uporabe izrazov, slikovnega gradiva in pa same teme. Kako se opisovanja in predstavitve izbranih tematik lotijo današnji pisci pravljic?

Včasih je bilo drugače. Nekatere teme so nekoč v pravljicah tudi zamolčali. Uporabljali so arhaičen jezik z mnogimi starinskimi izrazi in besedami, ki jih otroci niso razumeli.

Primer smrti je danes prikazan v mnogih slikanicah s pomočjo junakov iz živalskega sveta. Star dedek medvedek je npr. eden izmed bolj znanih. Pripoved je speljana bolj tenkočutno in primerno otrokovi starosti.

Vsekakor se pozna tudi vpliv permisivne vzgoje otrok. Otrok naj ne bi bil zavit v vato. Zato mu s pravljicami skušajmo pomagati in odpirati različne teme, otroci naj sprašujejo, se pogovarjajo, modrujejo… S tem rušimo tabuje, stereotipe.

Pravljice so tudi močno terapevtsko sredstvo. Preko njih lahko otrok izraža svoja čustva (veselje, žalost, sreča, jeza, ljubezen…).

Ali današnji starši, ki imajo majhne otroke, raje posegajo po sodobnih pravljicah ali po klasičnih, s katerimi so tudi sami odraščali?

Mislim, da so klasične pravljice, kot so npr. pravljice bratov Grimm in Hansa Christiana Andersena še vedno zelo iskane. Nekateri starši želijo, da otrok spozna pravljico, ki so jo sami radi prebirali v svojem otroštvu. Seveda pa posežejo tudi po drugih. Trudimo se, da mladim bralcem ponudimo kvalitetno slikanico.

Kako prepoznamo kvalitetno slikanico?

Kvalitetna slikanica ima dobro vsebino in odlično ilustracijo. V zadnjem času izhajajo tudi slikanice, ki so brez besedila. So dobra iztočnica za pogovor z otrokom, ki se preko ilustracij izraža, spoznava nove besede, pojme, bogati svoj besedni zaklad, se čustveno, socialno in intelektualno razvija.

Trenutek, ko otroku beremo ali pripovedujemo je neprecenljiv, ker pripadamo samo njemu. V teh trenutkih mu dajemo najdragocenejše, kar imamo, to je naš čas. Odrasli ob knjigi odložimo vsakdanje opravke in družinska rutina se umakne domišljiji. S knjigo v rokah in otrokom v naročju je življenje lepo, in vse, kar se na svetu godi, pa če še tako boli, je globoko smiselno. Kajti dobro lahko premaga zlo in drobna lučka premaga najhujšo temo. Otrok, ki mu pripovedujemo in z njim skupaj beremo, zaupa. Tako se stke intimno doživetje in močne vezi med otrokom in odraslim. Želja nas vseh je, da bi se te vezi ohranile tudi v težjih, zahtevnejših obdobjih otrokovega življenja.

Kako poteka izbor pravljic, ki so vključene v seznam Pravljičnega palčka? Na trgu je resnično ogromno pravljic in v poplavi le teh je včasih težko prepoznati kakovostno pravljico?

Trudim se prebrati vse dostopne pravljice in si nato s pomočjo instinkta naredim zabeležke. Zaznamke tako primerjam s knjigometrom, kjer so zapisane ocene knjig, ki so vključene v seznam kakovostnih knjig. Veseli me, ko dobijo moji zaznamki o knjigah potrditev tudi v ocenah, ki jih knjigam dodelijo strokovnjaki iz cele Slovenije.

2. april je mednarodni dan knjig za otroke in hkrati tudi dan, ko se je rodil izjemen danski pravljičar Hans Christian Andersen. V petek, 31. marca 2023 ob 10. uri lepo vabljeni v knjižnico na Andersenov dan, kjer boste lahko prisluhnili njegovim pravljicam, se pogovarjali, prelistali slikanice …

Katere so najbolj iskane slikanice na oddelku za otroke in mladino v Knjižnici Domžale?

• DONALDSON, J.: ZVERJASEC
• PEROCI, E.: MUCA COPATARICA
• TRIJE PRAŠIČKI
• HOLZWARTH, W.: KDO SE JE KRTKU POKAKAL NA GLAVO?
• GRAFENAUER, N.: PEDENJPED
• MAKAROVIČ, S.: SAPRAMIŠKA
• ENCI BENCI NA KAMENCI
• ŠTEFAN, A.: LONČEK NA PIKE
• BABICA PRIPOVEDUJE
• ŠTEFAN, A.: ZAJČKOVA HIŠICA

Poslanica ob mednarodnem dnevu knjig za otroke

SLOVENSKA SEKCIJA IBBY Mednarodne zveze za mladinsko književnost

Avtor: Petra Petravič; Foto: Darij Piciga; Letak: Knjižnica Domžale