Mogočna stara drevesa, ki so obtičala v mestnem betonu
Učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo na OŠ Rodica (Svit Mandelj, Melani Benček, Lina Sajevic in Žiga Tomažič) smo se letos udeležili mednarodnega projekta YRE (Young Reporters for Environment). Naša skupina je sodelovala z vrstniki iz turške šole Sakarya Uğur High School (Metehan Bayhan, Jannah Elcharity, Zeynep Naz Aslan) na temo starih dreves v domačem kraju, ki so obdana z betonom oziroma so zaradi širitve mest obtičala sredi betona. Srečevali smo se preko Zoom-a in se dogovarjali o poteku projekta. Kljub jezikovnim preprekam smo se uspeli uskladiti in napisati zanimiv članek. Vsem je bilo v veselje sodelovati, saj smo spoznali veliko novega oziroma sploh opazili najstarejše »prebivalce« naših mest in spoznali njihovo pomembno vlogo.
V naseljih, vaseh, mestih itd. so drevesa pogosto najstarejši in hkrati pomembni prebivalci. Nekatera so stara že več kot sto let, a zanje pogosto ne skrbimo ustrezno oziroma se njihove vloge sploh ne zavedamo.
Drevesa imajo pomembno družbeno, ekološko, zgodovinsko in gospodarsko vlogo. Pozitivno vplivajo na podnebje, kakovost zraka, zadržujejo vlago, blagodejno vplivajo tudi na zdravje in počutje ljudi. Nenazadnje so drevesa tudi del kulture, ki dajejo mestnemu okolju edinstven značaj in pečat.
Starejša urbana drevesa so koristnejša za okolje, saj so odpornejša od mlajših dreves, ki verjetno ne bodo dosegla visoke starosti. Zato je pomembno, da so ta drevesa ustrezno strokovno oskrbljena.
Pomen dreves v mestih
Mogočna drevesa imajo v razvitih kulturah pomembno vlogo že od nekdaj – nudila so zavetje, bila so prostor različnih srečevanj, druženj in kraju so dajala poseben prepoznavni pečat. A danes temu žal ni več tako … vsaj ne v mestih. Pogosto slišimo, da ni nič zato, če stara drevesa v mestih posekajo, saj bodo zasadili nova … A razlika je zelo velika. ”Odraslo drevo bistveno drugače vpliva na mikroklimo mesta kot mlado, majhno in manj olistano drevesce,” pojasnjuje doc. dr. Valentina Schmitzer.
Drevesa, ki so obtičala v betonu, imajo izredno neugodne razmere za rast. Okrog njih je malo zemlje, ki je pogosto zbita in onesnažena, onesnažen zrak ter stalno poseganje v krošnje in korenine pa privede do vse pogostejših bolezni in poškodb ter posledično do krajše življenjske dobe.
Drevesa so bistvenega pomena za življenje na Zemlji. Med drugim zagotavljajo zatočišča in hrano številnim živalim, »skrbijo« za ravnotežje med kisikom in CO2 v okolju ter nudijo boljše pogoje za zdravje ljudi, živali in rastlin v mestu. So ‘zračni filter’, ki odstranjuje škodljive delce iz zraka. Mestni zrak s svojimi mogočnimi krošnjami lahko v poletnih mesecih shladijo tudi do osem stopinj. S tem ko absorbirajo sončne žarke, zmanjšujejo segrevanje površin. Drevesa vplivajo tudi na hitrost in smer vetra. Uspešnost dušenja vetra je odvisna od gostote listja na drevesu. Zmanjševanje hrupa pa je odvisno od velikosti lista in pozicije lista glede na vir zvoka, npr. lipa in beli javor sta učinkovitejša pri blaženju hrupa kot npr. vrba ali gaber (Šiftar in sod., 2011).
Spoznanje, da stara drevesa zagotavljajo večje koristi kot mlada, ki imajo tudi slabe možnosti za dolgo življenjsko dobo, nas opozarja, da moramo ustrezno ravnati s starimi drevesi.
Pomembno vlogo dreves pri trajnostnem razvoju mest pripisuje tudi Evropska komisija s podeljevanjem naziva zelena prestolnica Evrope, ki ga je leta 2016 prejela tudi Ljubljana – naše glavno mesto.
Monumentalna drevesa, ki so obtičala v mestnem betonu
Kaj sploh vemo o mogočnih starih (monumentalnih) drevesih? Kot odgovor na vprašanje, kaj je monumentalno drevo, je prof. dr. Ünal Asan navedel, da so “naravna dobrina našega življenja, ki zaradi dolge življenjske dobe povezujejo preteklost in prihodnost. Na svetu je veliko naravnih lepot, ki so zaščitene in jim pripisujemo tako kulturno kot znanstveno vrednost. Čeprav mednje sodijo tudi monumentalna drevesa, pa slednja niso tako cenjena, kot bi morala biti”.
Ljudje dajemo drevesom od nekdaj tudi simbolno vrednost. V Sloveniji je lipa simbol slovenstva. Spominski nasad oz. drevored lip, starih okrog 200 let, imamo tudi v Domžalah (drevored v Grobljah).
V našem kraju pa imamo še kar nekaj drugih dreves, starih več kot 100 let, ki so dobesedno obtičala sredi betona. Predstavnik Občine Domžale, Aljoša Repanšek, nas je seznanil, za katere vrste dreves gre, koliko so stara ter kako skrbijo zanje ter kaj najbolj ogroža posamezno drevo.
Večina mogočnih dreves so divji kostanji, stari od 100 do 200 let, ki imajo sicer dobro rast, a jih vseeno ogroža pomanjkanje prostora za korenine in utesnjenost drevesne krošnje, redko tudi veter. V Domžalah je tudi manjši park z več kot 100 let starimi rdečimi bukvami, ki jih ogroža zgolj veter. V betonu pa so poleg teh dreves obtičale še lipe, platane in nekaj javorjev. Vsa omenjena drevesa vzdržujejo (obrezujejo) izbrani izvajalci Občine Domžale. Izvedeli smo še, da so ta drevesa za mesto zelo pomembna.
Anton Košenina, predsednik KS Jarše Rodica, nam je zaupal zanimiva dejstva o hruškah (tepkah), ki rastejo ob glavni cesti med nakupovalnim centrom Arkadia in Dobom. Hruške tepke so bile posajene v določeni razdalji, da so si ljudje popotniki oziroma furmani odpočili v senci in si pogasili žejo in lakoto. Posajene so bile okrog leta 1780 v času Marije Terezije. Kolesa pri vozovih so morala imeti predpisano širino šin (železen obod okoli koles), da niso preveč poškodovali in uničili makadamskih cest. Ob cesti je bilo posajenih več hrušk kot danes. Odstranili so jih pri rekonstrukciji ceste ali pa so bile dotrajane.
Državni rekorderji v Slovenji in Turčiji
Za najvišje drevo na svetu velja 115 metrov visoka sekvoja v narodnem parku Redwood v Kaliforniji, v Sloveniji pa se s tem nazivom ponaša Sgermova smreka, visoka 61,8 metra. V Turčiji je najvišje drevo orientalska bukev, ki v višino meri 33 metrov.
Najdebelejše drevo v Sloveniji je Najevska lipa. Obseg njenega debla meri 13,5 metra. Turčija pa ima hrast z obsegom debla 12,05 metra.
Najstarejše drevo v Turčiji je evropska tisa, stara približno 4022 let, za najstarejše slovensko drevo pa velja macesen, star med 800 in 1000 leti.
Zaključek
Mogočna stara drevesa v mestih torej predstavljajo pomemben dejavnik za blaženje podnebnih sprememb in hkrati prispevajo k večji socialni povezanosti, zdravju in dobremu počutju ter tako izboljšujejo kakovost življenja v mestih.
Vzdrževanje mestnih dreves ostaja pomemben izziv za tiste, ki upravljajo mesta, skrb zanje ter zagotavljanje njihove dolge življenjske dobe pa je ključnega pomena za razvoj njihovega ekosistemskega potenciala.
Ekipa učencev in mentorjev z OŠ Rodica in Sakarya Uğur High School