“Projekt Erasmus+ mi je pomagal stopiti iz cone udobja”

Eva Letnar je dijakinja Srednje šole Domžale, ki ji je projekt Erasmus+ pomagal stopiti iz cone udobja. Z veseljem nam je zaupala svojo izkušnjo, ki jo objavljamo v nadaljevanju.

Projekt Erasmus+ Mobilnost dijakov, ki je financiran s pomočjo Evropske unije, smo na Srednji šoli Domžale to leto izvedli v Španiji. 15 dijakov strokovne in poklicne usmeritve ter spremljevalni učitelji smo se 22. oktobra odpravili na tritedensko praktično izobraževanje v Valencijo. Dijaki računalniške, strojne in trgovske usmeritve so s pomočjo projekta Erasmus+ pridobili vpogled v nova znanja in toleranco do drugačnih, spoznali pomen dela in samostojno bivanje v tujini, izboljšali so komunikacijo v angleškem jeziku in tudi nebesedno sporazumevanje. Predvsem pa so spoznali deželo, ki ima bogato zgodovino.

Kako mi je Erasmus+ pomagal, da sem stopila iz cone udobja

Ko sem v šoli dobila ponudbo za tritedensko mobilnost – praktično izobraževanje v Španiji v mestu Valencija, sem jo brez razmišljanja sprejela. Odločitev je bila zame zelo pomembna, saj sem imela željo pridobiti nove izkušnje, spoznati kulturo in na ta način razširiti svoj pogled na svet. Projekt mobilnosti je bil financiran iz programa Erasmus+, ki podpira izobraževanje izven domačih meja in je odlična priložnost za mlade, da pridobijo nove izkušnje. Ker ne potujem veliko, sem se tritedenskega bivanja v Španiji res veselila.

Že pred odhodom sem dobila vse potrebne informacije o nastanitvi in delu, ki ga bom v Valenciji opravljala. Delala sem v trgovini za izposojo koles, kar je bilo zame nekaj povsem novega, ker še nikoli nisem opravljala takega dela. Pomagala sem tujim turistom, ki so si želeli Valencijo ogledati s pomočjo kolesa. Za pogovor z njimi sem uporabljala angleški jezik, katerega je na srečo obvladal tudi poslovodja. Mislim, da sem bila v trgovini koristna, saj sem se s turisti hitro domenila, kaj potrebujejo. Pomagala sem tudi pri pospeševanju izposoje koles, saj sem poleg ostalega dela tudi delila letake na bližnjem trgu.

Tritedensko bivanje v Španiji se mi je sprva zdelo zelo dolgo, ampak je proti koncu kar prehitro minilo, saj ima Valencija veliko zgodovinskih znamenitosti, ki jih je potrebno obiskati. V Valenciji smo prebivali v hotelu, ki je bil v bližini futurističnega Mesta umetnosti in znanosti (Ciutat de les Arts i les Ciències); to je sklop zelo zanimivih stavb, sploh v nočnem času, ko so lepo osvetljene. V bližini smo lahko vsak dan obiskali park Turio, ki je namenjen športnim aktivnostim. V centru mesta sem si ogledala zgodovinske obrambne stolpe, stolnico, borzo svile in vedno obilno založeno tržnico, vsekakor pa sem se s sošolkami vsaj na začetku zelo hitro zgubila v ulicah, ki so si bile – vsaj meni se je zdelo tako – vse zelo podobne. Sem pa zaradi tega videla veliko več mesta, kot bi ga sicer. Med drugim sem se kopala v mrzlem Sredozemskem morju.

Kar se tiče hrane, me španska kulinarika ni preveč očarala, saj je zame osebno preveč eksotična, česar pa nisem navajena. Sem pa vseeno poizkusila je, imenovano paella, ki je narejena iz riža in se ji dodajo različni dodatki, največkrat morski sadeži. Od sladic so mi najbolj teknili churrosi (španski ocvrtki), ki jih vsekakor priporočam.

Dijaki Srednje šole Domžale vseh treh smeri (računalniške, strojne in trgovske), ki smo dobili priložnost udeležiti se Erasmus+ projekta mobilnosti, smo se že v prvem tednu zelo povezali in tudi zaradi njih imam lepe spomine.

Erasmusova izkušnja mobilnosti v Valenciji mi veliko pomeni, saj mi je dala možnost, da stopim iz svoje cone udobja, postanem odgovornejša in spoznam drugačen način življenja, se naučim novih stvari in izkusim nova doživetja, kar mi bo v pomoč na moji življenjski poti. Erasmusovo mobilnost priporočam vsakemu: če imate priložnost, da se jo udeležite, jo izkoristite.

Avtor: Eva Letnar, dijakinja Srednje šole Domžale, Foto: osebni arhiv Eve Letnar