Misija nemogoče – opravljena
Vsak začetek je težak, a je slovo, kljub občasnim neprijetnim trenutkom, še težje in vendar je za učenke in učence 9. a 9. b in 9. c razreda na osnovni šoli Janka Kersnika konec guljenja osnovnošolskih klopi.
V sredo, 12. junija 2025, so se namreč z valeto poslovili ne le od šole, ampak od učiteljev in učiteljic, ravnateljice ter vseh, ki so jih spremljali na njihovi poti odraščanja. Niso pozabili niti tajnice, računovodkinj, hišnikov, snažilk, kuharic, voznikov kombijev in avtobusov, torej vseh, ki so jih srečevali v času njihovega šolanja in bili pomemben del v njihovem izobraževalnem obdobju.
Sicer so bili zvezde večera učenci in učenke devetih razredov in njim so bile namenjene tako besede ravnateljice dr. Anje Podlesnik Fetih, županje mag. Olge Vrankar in predsednika sveta staršev Mihe Cerarja. Ravnateljica, ki jih je spodbujala, usmerjala in podpirala vsa ta leta na njihovi poti, jim je najprej zaželela dobrodošlico na valeti učencev in učenk 2016-2025, nato pa nadaljevala s pogledom skozi okno in opazko, kako lepi in sončni so dnevi, ki že naznanjajo počitnice, obenem pa je prišel čas slovesa, kajti vsaka zgodba se enkrat konča. »Počasi ste stopali po stopnicah učenja in danes ste prišli do konca prvega dela stopnišča – odraščate v uspešne, vedno bolj zrele in kar je najpomembneje, prijazne ljudi in dobre prijatelje.«
A besed ni namenila le njim, ampak tudi staršem in sicer, naj nadobudnežem pustijo, da se razvijajo in rastejo, a naj jim bodo hkrati v oporo, ko jih bodo potrebovali. Z medsebojnim sodelovanjem in podporo so namreč dočakali dan, ko šolo zapušča generacija, ki je v znanju na slovenskem povprečju presegla vsa pričakovanja. Kar 19 učencev je vsa leta dosegalo nadpovprečen učni uspeh, bili so tekmovalni, a tudi prijateljski. Na koncu je še dodala, da so člani svetovnih prvakov v plesu, voditelji, igralci, inštrumentalisti, pevci in športniki – a izziv, da v odbojki premagajo učitelje in učiteljice so preložili na ramena naslednje generacije.
Županja mag. Olga Vrankar je dejala, da je danes poseben dan, saj zaključujejo devetletno šolanje. »Znanje, radovednost, vzponi, padci in lepi spomini so za vami, pred vami pa so nove poti, novi sošolci, novi kraji in nova spoznanja. Z znanjem in vrednotami, ki jih imate, jim boste zagotovo kos, jih dosegli in morda celo presegli. Verjemite vase, sledite svojim ciljem in sanjam.Vztrajnost in pogum naj bosta vedno z vami. Srečno.«
Do besede je prišel še Miha Cerar, predsednik posvetovalnega organa šole oziroma sveta staršev. Za to, kaj naj pove mladim, je poprosil umetno inteligenco, a je bil govor tako »pocukran«, da je raje povedal nekaj, kar naj bi bilo mladim za zgled. Tako jim je v nagovoru omenil dolgoletnega predsednika sveta staršev Toneta Medena, ki je kar 20 let opravljal to dolžnost in bil obenem nesebičen zgled služenja skupnosti. »A to služenje mu ni bilo v breme, ampak ga je bogatilo, kajti ko delaš za druge, tudi sam rasteš. Zato, ko vam bodo rekli, da se ne da, vztrajajte, kajti v tem se skriva prava vrednost življenja.«
Sledila je predstavitev razredov in razredničark in kam mlade vodi pot naprej. Tako so nam z zanimivimi predstavitvami predstavili 9. a razred z razredničarko Barbaro Duralija, 9. b z Matejo Kos Kobe in 9. c z Ano Kladnik Leban in ker se vedno najde kaj zanimivega, nam je utrinek iz šolskih klopi povedala ena izmed razredničark in sicer tega, da se ji je mudilo na malico, ker je bila lačna, da pa bi se eden izmed učencev rad z njo pogovarjal. Dejala mu je, da je zoprna, ko je lačna in učenec ji je hladno odgovoril: »O, učiteljica, potem ste pa vi velikokrat lačni.«
Anekdoti smo se vsi nasmejali, v dobro voljo pa so nas spravili že učenci na začetku s plesom, nato pa s posameznimi predstavitvami in vmesnimi točkami. Tako smo od plesa, glasbe in govora spoznali njihovo pot od prvih korakov v osnovno šolo do danes. Sledila je podelitev priznanj najboljšim učencem in učenkam tako v znanju kot športu – slednji niso pri znanju nič zaostali – ter vpis v zlato knjigo. Potem ko so učenci prejeli svoja priznanja in pohvale, so sledile še zahvale ravnateljici in razredničarkam ter sorazredničarkam.
Na koncu so zaigrali še inštrumentalisti in zapel nam je zbor, postregli pa so tudi s plesnim nastopom. Učence in učenke je plesa učila Martina Hribar Tekavc iz plesne šole Miki, nato pa so zaplesali še s starši brez vaje in kar dobro jim je šlo. Upam, da bo novo šolsko leto na srednjih šolah podobno plesu in bodo njihovi koraki ne le plesni in skladni s pričakovanji. Naj bo srečno in uspešno na vaši novi poti. Prvi del misije nemogoče je opravljen, sedaj pa prihaja drugi del.
Avtor: DJD; Foto: DJD
