Klara Jeretina, mlada županja Občine Domžale: “Želim si, da bi mladi stopili skupaj in dokazali, da nam je mar”

V občini Domžale so naredili prve korake za aktivno vključevanje mladih v lokalno politiko. Februarja 2023 je Občina Domžale prvič objavlja Povabilo postani mlada županja in mladi župan. Povabilo je bilo namenjeno vsem mladim občankam in občanom, ki so stari od 18 do 26 let in si želijo s svojimi idejami sooblikovati prihodnost občine Domžale. Ponujena priložnost je nagovorila številne mlade, ki so se odločili odzvati povabilu. Na razpisu je bil za mladega župana izbran Domžalčan Aljaž Praznik, ki ste ga bralci Domžalca že spoznali.

Mlada županja Občine Domžale pa je postala 22-letna Klara Jeretina, ki se je pred kratkim preselila iz Radomelj na Pšato in trenutno zaključuje 2. letnik dodiplomskega študija Politologija, smer javne politike in uprava na Fakulteti za družbene vede. Z veseljem smo jo povabili k pogovoru, saj verjamemo, da nam kot predstavnica mladih, ki je pripravljena dati glas mladim, lahko v marsičem približa današnji svet mladih, ki ga odrasli včasih kar težko razumemo.

Mlada županja srčno verjame, da je v mladih prisoten izjemen potencial za ustvarjanje pozitivnih sprememb v družbi. Ključne dejavnike za razvoj boljše prihodnosti pa vidi v pogledu, ki ga imajo mladi na svet, v inovativnosti ter prizadevanju za pozitivne vrednote.

Priznani italijanski psihoanalitik Umberto Galimberti je življenje mladih povzel z mislijo: »Mladi živijo ponoči, ker jih podnevi nihče ne potrebuje.« Stavek, ki v sebi nosi izjemno zavedanje in sporočilnost, med drugim pa nakaže smer, o kateri velja premišljevati, v kolikor želimo iskati razloge in pa odgovore na manjše zanimanje in angažiranost mladih pri aspektih, ki se navezujejo na »življenje čez dan«. Kakšen je vaš pogled na življenje mladih »čez dan«?

Če sem iskrena, me je sama misel malo razjezila, saj se z njo ne strinjam. Menim, da smo mladi pomemben del družbe, saj verjamem, da imamo velik potencial za ustvarjanje/soustvarjanje pozitivnih sprememb in prispevek k družbi. Naš pogled na svet, inovativnost ter prizadevanje za pozitivne vrednote in spremembe so ključni dejavniki za razvoj boljše prihodnosti. Želim si, da bi tudi starejše generacije prepoznale naš potencial in nam dale več možnosti za deljenje svojih idej ter te ideje tudi pretehtale. Mislim, da je od mladih prihajalo oziroma prihaja kar nekaj pobud, vendar so te le redko uresničene in ravno tukaj bi morali iskati razloge za manjšo angažiranost mladih. Seveda pa se tudi zavedam, da to ni zgolj enoplasten problem, ampak je razlogov za manjše zanimanje mladih več in ne zgolj nezanimanje odločevalcev za pobude mladih.

Ženske pogosto opazimo ali smo morebiti bolj pozorne, včasih tudi na drugačen način gledamo na določene aspekte, katerim moški pripisujejo drugačen pomen. Je katero področje, ki bi si po vašem mnenju zaslužilo s strani mladih malce več ali vsaj drugačno vrsto pozornosti, glede na spreminjajoče se razmere v družbi?

Menim, da je teh področij več, med njimi bi izpostavila duševno zdravje, saj se mladi zaradi hitrih spreminjajočih se razmer v družbi soočamo z visokim pritiskom, stresom in osamljenostjo, kar lahko negativno vpliva na naše duševno zdravje. Za duševnim zdravjem bi izpostavila izobraževanje o finančni pismenosti, saj je pomembno, da se mladi naučijo o upravljanju svojih financ, da razumejo osnove bančništva, varčevanja, vlaganja ter odgovorne porabe, saj je finančna pismenost ključna za samostojno življenje. Seveda pa bi izpostavila tudi trajnostni razvoj in varstvo okolja ter vključevanje mladih v politiko. Predvsem zadnje, saj imamo mladi pravico, da se nas sliši in da imamo vpliv na odločitve, ki vplivajo na našo prihodnost. Seveda je to le nekaj področij, ki bi si po mojem mnenju zaslužila več pozornosti mladih. Ključno pa je, da mladi prepoznamo svojo moč in se aktivno vključujemo v teme, ki so nam pomembne in za katere se želimo zavzemati.

Zgolj dobri nameni in pa želja kot takšna pogosto ne zadoščajo za dejanske, praktične rezultate. So pa seveda pomembna iztočnica, izhodišče na poti do njihove realizacije. Občina Domžale je kot prva Občina v Sloveniji štartala z imenovanjem mladega župana in županje, ter tako podelila glas in delovne obveznosti tudi mladim v občini. Povedano drugače, mladi imajo sedaj izjemno priložnost, da lahko njihove ideje dobijo konkretnejšo podobo in tudi končno realizacijo. Kar je vsekakor spodbudno, vendar se mi ob tem zastavlja vprašanje, koliko so se mladi za uresničitev svojih želja in pa predlogov pripravljeni dejansko tudi sami potrudit? Ali so mladi pripravljeni tudi kaj konkretno narediti v smeri sprememb, ki si jih želijo?

Definitivno je funkcija mladega župana in mlade županje korak v pravo smer, na nama z Aljažem pa je, da svoje delo opraviva kvalitetno. Kljub temu, da nas je epidemija ohromila, še vedno obstaja vrsta mladih, ki se aktivno vključujejo v kampanje, proteste in prostovoljno delo, s čimer skušajo ustvariti pozitivne spremembe v svojih skupnostih in po svetu, zato sem mnenja, da smo se mladi pripravljeni boriti in narediti marsikaj za spremembe, ki si jih želimo videti v svetu. Že samo midva z Aljažem sva dokaz, da si mladi želimo sprememb in da smo se za to pripravljeni potruditi, delati in boriti. Upam, da bom s korektnim opravljanjem svoje vloge spodbudila še kakšnega mladega posameznika ali posameznico, da se začnejo še bolj aktivno vključevati v družbo in jim vlila upanje, da lahko skupaj svet spremenimo na bolje. Predvsem si želim, da z Aljažem dokaževa, da mladi nekaj štejemo, da se funkciji nadaljujeta tudi po najinem končanem mandatu in mogoče spodbudiva tudi ostale občine, da posnemajo Občino Domžale.

Komisija za mladinska vprašanja v Občini Domžale pripravlja novo strategijo za mlade 2024–2029. Za lažji vpogled in pa razumevanje potreb mladih, je pripravila tudi kratko anketo, s pomočjo katere so želeli izvedeti, kaj si mladi želijo in kako se počutijo v občini Domžale. Anketa je vsebovala vprašanja o preživljanju prostega časa, nastanitve in izobraževalnih procesov, pa vse tja do vključevanja mladih v lokalne odločevalske procese. Prejeti odgovori so izjemnega pomena, kajti težko je postopati v smeri sprememb, če ni izoblikovane slike o razmerah in pa željah.

Strategija za mlade je izrednega pomena, saj bomo z njo začrtali cilje, ki jih mladi želimo videti v občini Domžale. Strategijo si lahko zamislimo kot zemljevid, brez zemljevida smo izgubljeni, tavamo v temi. Tako kot zemljevid, je strategija pripomoček za doseganje ciljev, z njo se določijo tudi pristopi in postopki, kako bomo reševali probleme. Če sem za strategijo uporabila prispodobo zemljevida, si lahko anketo zamislimo kot kompas – kaže nam, kako obrniti zemljevid in kam hoditi. Brez kompasa je zemljevid neuporaben, tako kot je strategija neuporabna brez ankete oziroma odgovorov na anketo.

Na tem mestu bi se zahvalila vsem mladim, ki so izpolnili anketo in tako pokazali zanimanje za spremembe, saj je to prvi korak na poti k boljši prihodnosti mladim prijazne občine.

Obiskujete 2. letnik dodiplomskega študija politologija, smer javne politike in uprava na Fakulteti za družbene vede, ter ste v sklopu obštudijskih dejavnosti aktivni v številnih študentskih organizacijah. Kaj imate občutek, da so vam dale dosedanje izkušnje in kje vam bodo v dragoceno pomoč pri vaši funkciji kot mlada županja?

Moje dosedanje delo na fakulteti mi je dalo možnost, da razvijem kompetence na področju vodenja in timskega dela. Dalo mi je vpogled na delovanje same fakultete in neko večje zavedanje odgovornosti, ki jo nosim. Dobila sem tudi priložnost, da pomagam pri organizaciji največjega tradicionalnega dogodka naše fakultete in sodelovati kot moderatorka okrogle mize. Predvsem pa sem hvaležna za vsa poznanstva, ki sem jih pridobila skozi samo delovanje. Menim, da mi bodo ravno poznanstva najbolj pomagala pri opravljanju zaupane funkcije. Prav tako mislim, da mi bo v veliko pomoč znanje, ki sem ga pridobila tekom študija.

Kaj vas je nagovorilo k prijavi in kako doživljate svoj novi izziv v vlogi mlade županje? Kaj si želite in za kaj si boste kot mlada županja prizadevali?

Že od samega otroštva sem imela izreden občutek pripadnosti skupnostim, v katerih sem delovala (Kulturni dom Radomlje in PGD Radomlje, osnovna šola, srednja šola) in to se ni spremenilo z vstopom na FDV, zato sem se tudi odločila za aktivno delovanje na svoji fakulteti. Še močnejšo pripadnost pa čutim do občine Domžale, zato se mi je zdela funkcija meni pisana na kožo.

Avtor: Petra Petravič