Prehodi: Ljudske šege in verovanja v performansu v Galeriji DIKA Kamnik
V Likovnem društvu Senožeti smo se odločili, da v času, posvečenem spominu na pokojne, namenimo performansu z naslovom Ekstaza smrti, ki govori o staroslovenskih običajih in navadah ob umirajočih, ob umiranju in nastopu smrti. V sodobnem času ljudje bežimo od tega dela življenja, soočenja s smrtjo, z odhajanjem naših najbližjih. Lepe običaje ob dnevih 'vseh vernih duš' smo spremenili v veseljačenje ob 'noči čarovnic', ki so si ga izmislili drugje.
Performans, ki sta ga izvedli umetnici Miša Gams in Jatun Risba, v svojih elementih govori o starih šegah, kot je objokovanje umrlega, pranje in obešanje neožetih rjuh, na katerih je umrl pokojnik, da je iz njih odtekala voda; prikazali sta tudi bedenje ob pokojniku, kropljenje z blagoslovljeno vodo in soljo ter še nekaj posebnih običajev, ki so značilni za posamezne slovenske pokrajine. Performans sta umetnici izvedli zunaj, v atrijskem dvorišču, kjer je uprizoritev lepo dopolnjeval lunin krajec nad kamniškimi strehami.
V notranjosti galerijskih prostorov pa so trije likovniki, člani društva (Veronika Židanek, Jan Bernot in Anja Kokalj) pripravili prostorske instalacije. V prvem prehodu Veronika Židanek pripoveduje o rojstvu, o porajanju življenja, o neverjetni sili, ki z vso silo plane v ta svet, začetku življenja, ki je vseobsegajoče in mogočno.
V drugem prehodu je Jan Bernot s svojo instalacijo prepletanja skodelic in vode razmišljal o pretakanju človeškega življenja , ki prehaja iz ene faze v drugo, o povezanosti življenja in narave ter soodvisnosti obstoja življenja in vode.
Ko stopimo skozi tretji prehod, se soočimo s simboliko smrti, ki jo je skušala poustvariti Anja Kokalj z nežnim platnenim oblačilcem – srajčko, ki lebdi na nevidnih nitkah nekje sredi prostora. Iz nje izhajajo drobne, umetelno zavozlane niti, ki morda simbolizirajo niti usode, morda tanke niti duše, s katerimi je le-ta pripeta v nam znano dimenzijo… morda le še v obliki spomina. Kdo bi vedel?
