Pogled v Plečnikovo dediščino na Homcu. Speča lepotica na hribčku se ponovno prebuja!

Čas je da ponovno zavrtimo čas nazaj in skočimo v čase, ki so že minili, vendar zaradi nekaterih posameznikov, kot je bil legendarni fotograf Peter Naglič iz Šmarce pri Kamniku, ki je zapustil veliko zapuščino več kot deset tisoč kakovostno izdelanih posnetkov, ki so ohranjeni v originalni obliki, lahko pogledamo v tiste čase tudi danes. Peter Naglič je bil kot navdušen amaterski fotograf prisoten skoraj povsod. S svojim fotoaparatom je zabeležil tudi gradnjo Prosvetnega doma na Homcu, ki se je pričela leta 1914, ter tudi kasneje pri gradnji Pirnatove vile, za katero je načrte naredil arhitekt Jože Plečnik, ki je bil dober prijatelj znanega ljubljanskega pasarja Alojza Pirnata, kateri je zemljišče za gradnjo svoje vile na Homcu kupil leta 1946.

Na mestu, kjer je nekoč stal nekdanji homški Prosvetni dom, ki so ga partizani požgali leta 1944, je po drugi svetovni vojni zrastla Pirnatova vila, ki je bila narejena po Plečnikovih načrtih. Po smrti Alojza Pirnata je vila veliko let samevala in njega usoda je bila že skorajda zapečatena, a je v zadnjem času speča lepotica po zaslugi novih lastnikov zopet zaživela.

Še pred Pirnatovo vilo je na tem mestu stal lepo oblikovan Društveni dom Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Homec, ki so ga po prizadevanju tedanjega župnika Antona Mrkuna postavili med prvo svetovno vojno, med drugo pa so ga partizani požgali, zidovje je nato prešlo v zasebne roke.

Polaganje ostrešja na nekdanji Prosvetni dom. Pred vhodnimi stoji pobudnik gradnje, tedanji homški duhovnik Anton Mrkun.

Homški hrib je izrazit in izstopajoč osamelec, ki se dominanto dviguje nad okolico. Tega se je zavedal pasar Alojz Pirnat, ki je leta 1946 kupil 2.364 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem je bilo tedaj pogorišče prosvetnega doma. Arhitek Jože Plečnik je za prijatelja Alojza Pirnata, ki je zanj opravljal pasarska dela, naredil načrt za hišo v edinstvenem slogu – z značilnimi stebri v vogalih in ritmično razporejenimi okni. Postavil jo je na stare kletne zidove, vendar v polovico manjšem obsegu. Genialni arhitekt je tudi tokrat uporabil lastno umetniško vodilo in je modernizirane klasične arhitekturne forme zaznamoval z drznimi predelavami, s katerimi je dosegel zaostritev, ki v tem zelenem in mirnem okolju res zaživi.

Gradnjo, ki je le počasi napredovala, je vse do smrti sam nadzoroval. Delo je končal Anton Bitenc, njegov asistent in sodelavec, ki je stavbo pozneje nekoliko predelal: na vrtu je postavil dva portala z nekdanje graščine na Voklem pri Kranju, prizidal garažo, cestni fasadi dodal betonski balkon in pod hišo napravil prizidek. Streha je prekrita z betonskimi strešniki, ki so bili prvotno namenjeni za Križanke v Ljubljani.

In danes se speča lepotica ponovno prebuja.

Stavbo je zidal domačin Ocepek, betonska dela je izvedlo podjetje Curk, kovinske mreže in luči pa je napravil Pirnat sam. Notranjost je večinoma Bitenčevo delo, razen jedilnega kota v kuhinji, urejenega po Plečnikovem nasvetu. Avtentični Plečnikov interier je vinska klet nekdanjega kulturnega doma, ki jo sestavljajo miza, klop in leseno-zidana obloga.

Kulturno društvo Jože Gostič Homec je v sodelovanju z novimi lastniki nekdanje Pirnatove vile, v minulih dneh pripravilo razstavo zbranih del sakralnega slikarja Matije Koželja in sicer ob obeležitvi 100-letnice njegove smrti. Koželj je imel vse kvalitete uspešnega slikarja: bil je izredno marljiv in hiter. Znal je tudi ustreči okusu naročnika. Sprva je slikal za okoliške župnije, že kmalu pa je prejemal naročila za poslikavo in opremo tudi večjih in pomembnih cerkvenih središč in samostanov. Poslikal pa je tudi cerkev Marijinega rojstva na Homcu.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Peter Naglič (Arhiv Matjaža Šporarja, Digitalizacija SEM), Miro Pivar
Komentarji uporabnikov
Pokaži več