Življenjski svet starega človeka

Društvo Šola zdravja, skupine Domžale je vabila svoje člane kakor tudi ljudi širšega kroga na predavanje v Knjižnico Domžale. Naslov predavanja se je glasil »Življenjski svet starega človeka«, predavateljica pa je bila mag. Barbara Erjavec.

Ker je 21. stoletje tako rekoč stoletje starostnikov, je predavateljica izbrala kar nekaj tem, o katerih smo se že med predavanjem pogovarjali. Tako je bila ena od tem »Kaj vemo o staranju«. Še prej pa nas je pozdravila Zdenka Katkič, predsednica Društva Šola zdravja. Zatem pa nam je mag. Barbara Erjavec prebrala zgodbo o raziskovalcu iz knjige Zgodbe za razmislek, ki jo je napisal Jorge Bucay.
»Nekaj dejstev o staranju svetovnega prebivalstva, različnost generacij, družbeni položaj odraslih in osamljenost, vloge starejših ter življenjski stil starejših«.

Dejstvo je, da je v svetu čedalje več starejših ljudi, kar pripomore tudi kakovostno staranje, ki je odvisno od več dejavnikov, kot so genska zasnova, življenjski stil kot so prehrana, telovadba … Je pa tudi umrljivost povečana zaradi kajenja, alkohola, kar je povezano z cardio-vaskularnim sistemom, različnimi oblikami raka, diabetes, bolezni dihal …

Kar precej starostnikov je izpostavljenih različnim vrstam zlorab v domačem okolju, v porastu je tudi demenca, narašča tudi potreba po dolgotrajni oskrbi, saj delež oseb, ki ne morejo več skrbeti zase, narašča.

Družbeni položaj starejših se tudi razlikuje. Starejši posameznik naj ne živi sam v svojem okolju, temveč v družbi, saj ga le ta odlikuje od rojstva pa do smrti. Starejši ljudje so dosti krat izločeni iz socialnih skupin, zatem so osamljeni zaradi odhoda otrok, upokojitve … Osamljenost razlagata dve teoriji; pri prvi jih izolira družba, diskriminira, izključuje in poriva v kotičke, po drugi pa se starostniki sami umikajo iz družbenega življenja.

Zadnje čase se pojavlja tako imenovani Ageizem; Ageizem ali starizem pomeni izločanje starih ljudi iz družbenega življenja zaradi koledarske starosti; na podlagi njegovih let sta opredeljeni njegova sposobnost in vloga. Pojavlja se lahko tudi v institucijah, ki skrbijo za bolne in onemogle (npr. zdravstvene in socialne ustanove). Zato je nujno sodelovanje generacij, saj se starostnik lahko marsikaj nauči od mladih, mladim pa lahko ponudi znanja, izkušnje vrednote.

Za starostnike pa so hudi tudi travmatični dogodki in stresi kot so odhod zadnjega otroka iz družine, upokojitev, smrt zakonca, finančne težave, sprememba bivališča, osamljenost in nenazadnje odhod v dom, zavod …

Za življenjski stil – zdravo starost je Ameriški patolog J. Billingen napisal: «Pred dvajsetimi leti je bil problem v tem, da smo imeli čedalje več starih ljudi, zdaj pa je problem v tem, da so stari ljudje čedalje mlajši.«.To pa se kaže v zdravi starosti življenjskega stila. Čedalje več starostnikov se druži z prijatelji, družina jim je na prvem mestu, praznujejo rojstne dneve, vedno se naučijo nekaj novega, hodijo na izlete in počitnice in veliko se smejijo, zato pa pravijo, da je smeh pol zdravja.

Precej starejših pa doživlja tudi nasilje na njimi. Nasilje doživljajo s strani svojcev, od katerih tega ne bi pričakovali, pomoč pri policiji ne prosijo, saj to zaznavajo kot sramoto, ki bi jo bili deležni s strani okolice, čustvena in materialna odvisnost od nasilnih članov, neobveščeni so tudi o tem, kaj lahko storijo, fizična nezmožnost poiskati pomoč, nimajo stikov z ljudmi izven svojega bivalnega okolja, ali pa jih okolica pogosto ne jemlje resno.

Še veliko smo izvedeli o staranju, zato si le oglejte video, kjer so tudi prikazi Power pointa avtorice mag, Barbare Erjavec. Zato v starost srečni in zadovoljni ter nasmejani.

Barbara Erjavec, univ.dipl.soc.del. in coach – transakcijski analitik (študij magisterija na Pravni Fakulteti v Lj., smer Delovno pravo in pravo socialne varnosti) rojena v Ljubljani, 9.12.1974, kjer tudi živi. Kraj dela se ves čas spreminja, od Jesenic, Kopra, Sevnice, Ljubljane, Maribora, Ptuja, Litije do Ribnice, Kočevja in Grosuplja, v bistvu cela Slovenija.

Že od malih nog je njeno poslanstvo vezano na sodelovanje in širjenje kreativnih idej v okviru različnih oblik izobraževanja, usposabljanja, treningov, coachingov … še toliko bolj, ker v tem resnično uživa. Predvsem ji predstavlja možnost aktivnega sodelovanja izvajalec-udeleženec, izmenjavo praktičnih izkušenj, možnost aktivne interakcije z vsebino, razmišljanja in slišanje novih pogledov, ki so tudi drugačni od njenih … in ravno v tem vidi čar, ki posamezniku omogoča osebno rast in premike na življenjski poti do zastavljenih ciljev. Svoje dolgoletne izkušnje na področju dela s starejšimi je pridobila s sodelovanjem v okviru različnih projektov v zasebnih zavodih.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov