Sežig pusta na Viru
Na Viru so v torek ves dan potekale žalne slovesnosti. Umrl je PUST in ker ni bil dober, samo poglejte, koliko snega nam je nasul, ga morajo zažgat.
Za hip se je pod večer pokazalo sonce, zatem pa se je dežela zavila v mrak. Sprevod, ki je ves dan krožil z krsto Pusta na Viru in okolici, so v spremstvo muzikantov, žalujočih domačih, župnika in nun ter obiskovalcev prinesli že v temi pred bar Sahara na Viru. Župnik je povedal nekaj krepkih na račun Pusta, zmolil čviček naš, ki si v sodih, žena Pusta pa je neutolažljivo jokala za njim. Bil je čas, da smo se poslovimo od Pusta. Pogrebci so ga v krsti odnesli na Saharski hrib, kjer je že čakala bala slame, da sprejme njegovo truplo. Žena je neutolažljivo jokala, pogrebci pa so jo mirili, češ, saj je bil Pust tako ali tako slab do vseh, zato ga treba zažgat.
Ogenj je hitro zajel Pusta, ženo so komaj zadržali, da ni skočila v ogenj za njim, ob veselih zvokih muzikantov pa se je umirila in malo pozneje že zaplesala. Veselilo se je staro in mlado, da je Pust zažgan, zato smo se odpravili še v Saharo na klepet ter na kuhančka.
Bilo je lepo, bilo je nepozabno. Člani pustne sekcije Striček z Vira pa se bodo sedaj po napornem Pustovanju vsaj malo spočili.
Hvala vsem za bogate dneve, ki smo jih preživeli v teh pustnih tednih.
