Terapevtske pravljice imajo neverjetno moč

V Domžalah, natančneje v prostorih Študijsko-raziskovalnega centra za družino enota Domžale, bodo v ponedeljek, 3. aprila 2023, pričeli z novim ciklom brezplačnih pravljičnih uric s terapevtskim učinkom, ki so namenjene otrokom od 6-12. leta starosti. Pred pričetkom novega cikla pravljičnih uric s terapevtskim učinkom, smo k pogovoru povabili obe voditeljici, dr. Lidijo Bašič Jančar in Lili Kodelja, terapevtki na Študijsko-raziskovalnem centru za družino, enoti Domžale.

Pogovarjali smo se o moči in posebnostih, ki jih imajo terapevtske pravljice v primerjavi z običajnimi pravljicami ter o načinu, kako lahko otrokom pomagajo pri izražanju čustev. Vprašali smo ju tudi, če ju je kaj morebiti presenetilo na pravljičnih uricah s terapevtskim učinkom in kako pravzaprav potekajo.

Kaj so pravljice in kakšna je njihova moč?

Pravljice imajo dragoceno vrednost za otrokov intelektualni in čustveni razvoj ter pozitivne učinke na razvoj otrokovih možganov. Preko pravljic (npr. družinsko branje) se krepi vez, odnos med otrokom in staršem. Otroci preko pravljic bogatijo svoj besedni zaklad, razvijajo empatijo, domišljijo, razvija se govor. Ko otrok posluša pravljico, se poistoveti z junaki, pri čemer se razvija samozavest in samoiniciativnost.

Kakšna je posebnost, specifika Terapevtskih pravljic v primerjavi s klasičnimi pravljicami? Zakaj so pridobile ime Terapevtske pravljice?

Otroci zelo težko izrazijo z besedami kako se počutijo. Njihovo odraščanje je zaznamovano tudi z različnimi stiskami in težavami kot so ločitev staršev, izguba bližnje osebe, prepir s prijateljem iz vrtca/šole, izguba hišnega ljubljenčka…itd. Vse to so stiske, ki lahko otroka v njegovi notranjosti močno zasedejo. Pravljica, ki ima terapevtski učinek, otroku pomaga ubesediti njegovo počutje. Njena moč je v besedišču, ki skriva način kako se soočiti z določeno stisko. Kaj naredi medved, ko se skrega z veverico? Kako delfinček sprejme, da sta se mami in oči ločila? Kaj naredi osamljena roža?

Otrok se vživi v njihovo vlogo in njihove izkušnje. Pomembno pa je, da se po prebrani pravljici z otroki pogovarjamo in na ta način raziskujemo njegovo doživljanje in razumevanje. Otrok to potem poskuša izraziti še preko tehnik, ki so njemu blizu-risanje, ustvarjanje z glino, plastelinom,…

Otrok mimogrede pride do odrasle osebe in začne razlagati o stvareh, ki so se zgodile. Svojo stisko lahko pokaže tudi na neverbalen način. S pomočjo terapevtskih pravljic otrok lahko izraža tako prijetna kot neprijetna čustva. Tudi o veselju, ponosu, prijaznosti, hvaležnosti bi otrok želel govoriti, saj si ob tem, kjer je te občutke doživel, želi pohvale odrasle osebe.

Pri katerih čustvih sta opazili, da so otrokom pravljice v največjo pomoč? Katera čustva lahko s pomočjo pravljic lažje izražajo?

Bistveno je to, da so pravljice v pomoč otroku v prav vseh čustvih. Strah je čustvo, ki je izjemno težko, saj je že samo po sebi pasivno čustvo, tako, ki te onesposobi, če ga je preveč. Jeza je drugačno čustvo, največkrat se pri otroku izrazi, vendar v obliki afekta, ki ga otrok sam po sebi še ne zmore regulirati. Žalost je spet posebno čustvo, ki se največkrat pojavi, ko otrok nekaj ali nekoga izgubi. Potreben je izjemno sočuten in reguliran odrasli, da zmore z otrokom skupaj predelati izgubo. To pomeni najti besede na otroku prijazen in sprejemljiv način, da jih začuti, se počuti zadosti varno, da zmore tudi sam spregovoriti o izgubi.

Torej, ne moremo izpostaviti samo eno čustvo, gre za paleto čustev, ki se v otroku pojavijo ob kakšnem dogodku.

Je kaj, kar vaju je morebiti presenetilo? Tako pozitivno, kakor tudi morebiti negativno?

Čeprav se že v terapevtskem procesu vedno znova izkaže, kako čuteči in čustveno inteligentni so otroci, naju je v času terapevtskih pravljic to znova močno nagovorilo. Otroci so izjemni v svojem izražanju, poleg tega so izjemni tudi v tem, kako močno želijo zaščititi svoje starše in bi za njih naredili vse, pa čeprav dostikrat v svojo škodo. Ko recimo rečejo: »Moram se potruditi, da bo mamica vesela, ker je velikokrat žalostna že zaradi drugih težav.« Izjemno sva bili presenečeni tudi, s koliko vsakodnevnimi stiskami se otroci srečujejo, kot na primer: želijo si, da bi bili uspešni v šoli, na treningu, želijo si dati vse od sebe, želijo si manj konfliktov med starši, skrbi jih, kako bo sestrici uspelo narediti razred, vedo, da so preveč na telefonu, a se zavedajo zasvojenosti z njim, itd… Presenetilo naju je tudi to, da so pogosto močno prestrašeni zaradi reakcij staršev in so to tako zlahka ubesedili, pri tem pa pokazali, kako težko jim je zaradi tega.

Na uricah sva imeli t.i. »košek skrbi«, kamor so odvrgli na listih napisano vse tisto, kar jih tare, jih je strah in bi si želeli, da bi bilo drugače… verjemite, ta košek je bil poln napisanih lističev.

Z olajšanjem pa sva opazovali otroke, kako lažje jim je bilo, ko so povedali vse tisto, s čimer se soočajo. Ko poveš svoj strah, ti je takoj lažje.

Kako potekajo pravljične urice s terapevtskim učinkom?

Sprva se pozdravimo in si malo povemo, kako smo in kaj smo počeli skozi teden. Nato preberemo knjigo iz zbirke »terapevtskih pravljic«, ki sva jo pripravili za tekoče srečanje. Včasih knjigo beremo skupaj, tako da prav vsak pride na vrsto. Ob prebrani knjigi se nato pogovarjamo in naslovimo tisto, kar je rdeča nit in bistvo sporočila knjige. Na primer, če knjiga nosi sporočilo o sprejemanju drugačnosti, se pogovarjamo o tem, kje v okolici srečamo ljudi, ki so na kakršen koli način drugačni od nas in nato tudi o tem, v čem je vsak od nas drugačen od ostalih. Vsebino nato poskušava tudi čustveno povezati, na primer drugačnost s strahom. Česa se bojimo, ko se izognemo nekomu, ki je drugačen od nas. Namen tega je, da situacije, s katerimi se sreča prav vsak, dobijo nek poseben pomen, po drugi strani pa se srečamo z svojim notranjim svetom ob določeni situaciji. Nato vsebino zgodbice narišemo ali pa jo izrazimo na kakšen drug način, na primer s plesom, gibi, itd. Velik poudarek posvečava čustvom: kako se počutimo, ko govorimo o določeni temi, kakšno je to čustvo, ga lahko narišemo, pokažemo z izrazom na obrazu, itd…Na koncu se prijazno pozdravimo in poslovimo do naslednjič.

Brezplačne pravljične urice s terapevtskim učinkom so namenjene otrokom od 6-12. leta starosti in bodo potekale osem (8) zaporednih ponedeljkov od 15 do 16. ure v prostorih Študijsko-raziskovalnega centra za družino v Domžalah, na naslovu Ljubljanska 64, Domžale. Na enem od srečanj bodo prisotni tudi starši.

Prijave potekajo po e-mailu na: info@lidijabjancar.com ali na tel: 041 922-130 (Lidija Bašič Jančar)

Avtor: Petra Petravič; Foto: ŠRCD

 

Tagi