Velika sobota, 30. marec 2013

Zjutraj ob 6.00 uri je bilo pred cerkvijo Marije Vnebovzete na Goričici blagoslov ognja. Ob 7.00 uri  izpostavitev Najsvetejšega pri Božjem grobu, nato do 13.30 češčenje. Skupine in molilci devetdnevnice božjega usmiljenja so že vpisani na urniku češčenja. Ob 14-h, 15-h, 16-h, in 17-h bo blagoslov velikonočnih jedil.

Ob 18.30 ( po sončnem zahodu ) bo Velikonočna vigilija, najbolj slovesno bogoslužje celega leta. Zberemo se ob ognju pred cerkvijo, po vstopu v cerkev pa s plamenom velikonočne sveče prižgemo svoje sveče ( sveče imejte s seboj ), sledilo bo slavje luči, nato pa besedno bogoslužje, zopet se bosta oglasila Slava in Aleluja, med krstnim bogoslužjem pa bomo obnovili krstne obljubezatem obhajamo sveto evharistijo.

Blagoslov velikonočnih jedil
Blagoslov jedil je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (npr. v kapelah, pri križih, kapelicah …), ali med češčenjem pri Božjem grobu.

Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.
Blagoslov se začne z besednim bogoslužjem, ki mu sledi nagovor in prošnje za vse potrebe. Nato je na vrsti blagoslov jedil, ki so hkrati znamenja z globljo vsebino in simboliko:

Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja kruh za osnovno človeško hrano. Kot znamenje življenja spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad.

To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil. V molitvi duhovnik prosi, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo in ga v obhajilu spoštljivo prejemali.
Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.

K blagoslovu verniki prinesejo pet rdečih pirhov, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil.

Korenine hrena spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar
Komentarji uporabnikov