Zimska pravljica na Homcu in v Nožicah leta 1938
Danes zjutraj smo obrnili list na koledarju, saj smo zakorakali v mesec december, ko zima že na veliko trka na naša vrata. Bo tokratni zimski čas kaj pobeljen s snegom, ki se ga najbolj veselijo otroci in ljubitelji belega športa, malo manj pa šoferji? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Če potegnemo prerez iz preteklih desetih let, je bilo vse skupaj snega za vzorec, vsaj v naših krajih. Pred desetletji pa je bila ta zgodba veliko drugačna. Po pričevanjih starejših ljudi, so bile zime bele in to z obilico snega. Se pravi, prave zimske pravljice. Da je bilo včasih res tako, pričajo fotografije Petra Nagliča iz Šmarce. Na njegovih fotografijah, ki jih objavljamo, si lahko ogledate zimsko pravljico na Homcu in Nožicah iz leta 1938.
Veliko zapuščino več kot deset tisoč kakovostno izdelanih posnetkov, ki so ohranjeni v originalni obliki, je zapustil Peter Naglič (1883–1959) iz Šmarce pri Kamniku, ki je bil kot navdušen amaterski fotograf prisoten skoraj povsod. S svojim fotoaparatom se je dotaknil mnogo ljudi in njihovih usod, posnel pa je tudi različne dogodke, ki nam pričajo o nekdanjem času na naših tleh. Njegovi prvi posnetki so bili posneti še na steklo, kasnejši pa na filmski trak.
Za odkrivanje in vzdrževanje bogate fotografske dediščine Petra Nagliča, je zaslužen njegov vnuk Matjaž Šporar iz Šmarce pri Kamniku, ki je v sredini devetdesetih let na podstrešju njihove družinske hiše odkril dragoceno zbirko več kot deset tisoč kakovostnih fotografij in poskrbel, da bo ohranjena tudi za prihodnje rodove.
Kot navdušen amaterski fotograf je bil Peter Naglič prisoten skoraj vsepovsod. V svoj fotografski objektiv je ujel mnogo obrazov tistega časa, napredek, gradnjo ter duh tistega časa. Med njegovo bogato dediščino se najdejo fotografije gradnje Križank, tramvajske proge v Ljubljani, gradnja Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Plečnikovega stadiona, ljubljanskih Žal, izkopavanja mamuta v Nevljah pri Kamniku, žalne slovesnosti ob smrti kralja Aleksandra, prvo romanje Slovencev v Jeruzalem in seveda vse tisto, kar se je dogajalo v Šmarci, Domžalah, Kamniku in okolici. Veliko je fotografiral svoje družinske člane in sovaščane pri različnih opravilih (pri pranju perila, krmljenju kokoši, žetju ovsa in drugih kmečkih opravilih), razvoj družinskega obrtnega podjetja in delo v njem, športne dogodke in seveda bi lahko še naštevali dogodke iz tistega časa, ki jih je ujel v svoj fotografski objektiv in poskrbel, da vsi ti dogodki, ki so že minili, ostajajo ujeti na fotografijah. V njegovi zapuščini je ohranjenih tudi veliko portretov, na katerih so njegovi sorodniki, pomembni možje iz domačega kraja in okolice, razni posebneži in berači.
Peter Naglič se je rodil leta 1883 v Šmarci pri Kamniku. Skupaj z bratom Karlom sta imela uspešno obrtno podjetje, ki se je ukvarjala s ščetkarstvom. Pri svojem delu pa sta bila zelo inovativna. Kot uspešnega podjetnika iz tiste dobe, so Petra poleg ščetarstva zanimale vse novosti v zvezi s tehniškimi vedami, največ svojega prostega časa pa je posvetil fotografiji. V Šmarci je imel svoj lastni atelje, bil pa je znan tudi zunaj domačega kraja. Ker je bil uspešen podjetnik, je bil za razliko od tedanjih poklicnih fotografov finančno neodvisen pri fotografskem udejstvovanju, tako da se je fotografiji posvetil z dušo. »Peter je bil zanimiva in vsestranska osebnost z visokim standardom človeških vrednot, ki so dandanes vedno večja redkost«, pove o svojem dedu Matjaž Šporar.
