Mengeš z Mengeško kočo

“Odkar je bila moja rojstna hiša prodana in je prešla v tuje roke, ne mika me več hoditi v Mengeš, ali kadar dobim priliko, razgovarjam se kaj rad o domačem kraju, ki mi bo ostal nadvse druge mil in drag do zadnjega trenutka mojega,” je zapisal Janez Trdina v pismu kaplanu Koblarju.

Eden najstarejših krajev v Slovenji je danes mesto, ki leži pod Gobavico. Izjemno bogata zgodovina in prijetna lega v naročju Kamniško Savinjskih Alp je od nekdaj privabljala priseljence.

Ni lepšega prizora kot vožnja po povsem ravnem Mengeškem polju proti Gorenjski ali Kamniku, še posebno v pozno popoldanskem soncu, ki gore obsije z žarečim sijajem. Pogled pa sega še dlje, vse do Karavank in Julijskih Alp. Toda mnogi, ki se mimo le dnevno vozijo pa mogoče niti ne vedo, kaj vse skriva v sebi nežna vzpetina Gobavica in ravnina pod njo.

Ko se odpre pogled na Gobavici. (Foto: Kristina Galun)

V Knjižnici Domžale smo tokrat pripravili digitalno zgodbo o Mengšu, njegovi izjemni zgodovini, predvsem pa smo se osredotočili na Mengeško kočo na Gobavici, ki je izjemno priljubljena rekreativna točka domačinov in tudi prebivalcev sosednjih občin. Takoj ob ustanovitvi Planinskega društva Janez Trdina leta 1952, so stekle priprave na gradnjo koče na Gobavici. Trenutni predsednik PD Janez Trdina Matjaž Hribar in podpredsednik Miro Šušteršič sta prijazno sodelovala s Knjižnico Domžale, da smo lahko našo digitalno zbirko o Mengšu in Mengeški koči obogatili s čudovitimi fotografijami gradnje koče na Gobavici, ki so v lasti društva, za kar se jima iskreno zahvaljujemo.

Mengeška koča. (Foto: Kristina Galun)

Zahvaljujemo se tudi avtorju fotografij iz zraka Primožu Hiengu in Medobčinskemu muzeju Kamnik za prispevek in fotografije arheoloških dokazov o davni preteklosti. Ostale stare razglednice so iz bogate zbirke naše knjižnice, zgodbo pa krasijo tudi podobe Mengša danes, ki jih je posnela avtorica digitalne zbirke.

Vabljeni k ogledu in branju zgodbe o Mengšu. Vsako poglavje vsebuje zanimive fotografije in razglednice ter mnogo izjemne zgodovine.

Zgodbo si v celoti lahko ogledate in preberete na spletnem portalu kamra.si.

Avtorica: Kristina Galun, Knjižnica Domžale

Odprtje zavetišča sv. Vincencija leta 1923, danes Dom počitka Mengeš. Na fotografiji ima govor Janez Štrcin. (Foto: Arhiv Knjižnice Domžale)
Evharistični križ okoli leta 1935. (Foto: Arhiv Knjižnice Domžale)
Mengeška koča v zimi 1953-54. (Foto: Arhiv PD Janez Trdina)
Plakat, ki vabi na Mengeški hrib leta 1953. (foto: Arhiv PD Janez Trdina)
Pogled na Storžič. (Foto: Kristina Galun)
Skrivnosti Gozda. (Foto: Kristina Galun)

 

Tagi