Vodne ptice na reki Kamniški Bistrici

Ptice so nam lahko v veliko pomoč pri izobraževanju in vzgoji otrok. S pticami lahko otroke navajamo na opazovanje narave in v njih prebudimo pozitiven in odgovoren odnos do živih bitij. Načinov za doseganje vzgojnih in izobraževalnih ciljev s pticami je veliko. Tukaj jih omenjamo le nekaj. Lahko nam sporočite še svoje izkušnje pri uporabi ptic v poučevanju sebe in otrok in z veseljem jih bomo predstavili.

Raznovrstnost vodnih ptic na jezerih in rekah

Pozimi je precej preprosto opazovati tudi prezimujoče vodne ptice na naših jezerih in rekah. Ko se iz ptičjih priročnikov poučimo o najpogostejših vrstah vodnih ptic, se lahko s popisnim obrazcem, daljnogledom in določevalnim ključem odpravimo na najbližjo vodno strugo ali jezero. Z natančnim opazovanjem lahko ptice na vodi tudi preštejemo, kar nam bo prišlo prav pri ocenjevanju vrstne pestrosti in pri primerjavah med različnimi vodami. Iz literature lahko tako kot pri pticah na krmilnicah izbrskamo, ali gre za domače gnezdilke ali za prišleke s severa, pri vodnih vrstah pa se lahko še posebej osredotočimo na tujerodne vrste. To so vrste, ki jih je v Evropo prinesel človek in včasih ogrožajo domačo biotsko pestrost.

Ptice lahko opazujemo skozi vse leto. V vsakem letnem času lahko vidimo kaj zanimivega. Stalnice so vrste, ki jih lahko vidimo čez vse leto, npr. domači vrabci, golobi, race mlakarice, sive čaplje, kosi, labodi…. Vrste, ki se ne selijo, vendar se po gnezditvi razpršijo in klatijo, imenujemo klateži npr. postovka. V kategorijo selivk spada kmečka lastovka, ki gnezdi v naših krajih, v jeseni pa se preseli v območja južno od nas. Če se vrsta ne seli, vendar pa izven sezone opusti teritorij in se potika v širšem območju, jo imenujemo klatež npr. grivar.

Seznam najpogostejših vodnih vrst ptic pri nas

polarni slapnik (Gavia arctica), mali ponirek (Tachybaptus ruficollis), kormoran (Phalacrocorax carbo), mala bela čaplja (Egretta garzetta), velika bela čaplja (Egretta alba), siva čaplja (Ardea cinerea), labod grbec (Cygnus olor), siva gos (Anser anser), žvižgavka (Anas penelope), kreheljc (A. crecca), raca mlakarica (A. platyrhynchos), reglja (A. querquedula), sivka (Aythya ferina), čopasta črnica (Aythya fuligula), zvonec (Bucephala clangula), velika žagarica (Mergus merganser), liska (Fulica atra), rečni galeb (Larus ridibundus), rumenonogi galeb (Larus cachinnans).

Vrste, ki pri nas ne gnezdijo, imenujemo goste. Glede na to, kdaj so pri nas, jih imenujemo poletne, zimske in preletne (te lahko opazimo v času selitve). Kategorije se lahko prekrivajo, mala bela čaplja je pri nas poleti in pozimi, vendar ne gnezdi, zato je poletni in zimski gost.

Raziskujmo skupaj z otroci

Otroci potrebujejo naše vodstvo. Največ se bodo naučili, če bodo odkrivali sami, pri čemer jim bomo pri nasvetih pomagali. Zato se z otroci čim večkrat odpravimo v naravo in jo odkrivajmo skupaj z njimi. Zanje si vzemimo čas in jim prisluhnimo.

Če otroka ptice zanimajo, se udeležite kakega organiziranega opazovanja ptic, ki jih bo sedaj ob štetjih ptic skozi celo leto veliko in je vedno objavljeno na DOPPS. Tudi odraslim se nam bo odprl nov svet, ki ga, čeprav smo morda v njem živeli, prej nismo videli. Nova spoznanja nas bodo obogatila, ob učenju otrok pa se bomo dosti naučili tudi sami.

Hranjenje ptic pozimi in opazovanje ob krmilnici je izvrstna pedagoška metoda, kjer se otroci naučijo tako prepoznavanja ptic, kot odgovornega odnosa do narave.

Otroka lahko vključimo že v izdelavo krmilnice. Če smo takšnega dela vešči, mu bomo z lahkoto prepustili delo, ki ni nevarno, otrok pa bo razvijal ročne spretnosti. Pri postavljanju krmilnice upoštevamo navodila, ki jih bo otrok hipoma dojel in si zapomnil, da s svojimi posegi ne smemo ptic ogrožati in na primer namestiti krmilnice na mesto, kjer bo ptice lovila mačka. Zimsko hranjenje mora biti redno in pravilno, če ga izvajajo otroci, pa se ob tem zagotovo krepil njihov odnos do narave in razvijali bodo skrbnost.

V največje veselje bo otrokom opazovanje ptic, ki so jim sami nastavili hrano. Ob pomoči slikovnega priročnika bodo vrste, ki obiskujejo krmilnico osvojili mimogrede in spoznali zanimivosti v njihovem vedenju. Naučili se bodo opazovati in prepoznavati. Ptice bodo otrokom tudi v ustvarjalni navdih. Z veseljem jih bodo risali in izdelovali iz papirja ali gline.

Oprema za opazovanje ptic

Daljnogled je za opazovalca ptic najpomembnejši pripomoček. Vsak ornitolog je začel opazovati ptice najprej z daljnogledom in še zmeraj je ta najbolj vsestransko optično pomagalo.
Na tržišču lahko dandanes dobimo daljnoglede vseh razredov, cene se gibljejo od petdeset do nekaj tisoč evrov. Pri višjih cenovnih razredih je kvaliteta sicer res vrhunska, vendar to razliko med daljnogledom srednjega in visokega razreda zelo drago plačamo. Če se z ornitologijo ne ukvarjate zelo resno, dobro razmislite, saj za razliko, ki lahko znaša nekaj sto odstotkov, ne dobite toliko boljše kakovosti.

Če kupujete daljnogled nižjega ali srednjega cenovnega razreda, je najboljša izbira povečava med 7-10 krat in premer sprednjih leč med 40 – 50 mm. Če je na voljo več modelov, jih preizkusite na prostem pred trgovino. Pri tem bodite pozorni na ostrino, svetlobo in kontraste med barvami.

Za opazovanje vodnih ptic ali ujed in pri raziskovalnem delu v odprti krajini je velikokrat potrebna uporaba teleskopa (povečave običajno med 20 in 60 krat) in stojalo. Teleskop vam bo odprl povsem nov svet v življenje ptic. Brez motenj jih boste imeli tako rekoč na dlani. Za nakup teleskopa veljajo enaka pravila kot ob nakupu daljnogleda, le povečava je seveda večja (ne sme biti večja od 60 krat, premer sprednje leče pa ne manjši od 60 mm).

Fotografiranje in snemanje ptic ne sodi nujno k opazovanju, z vidika dokumentiranja opazovanj in posegov v naravo pa je lahko zelo pomembno. Za profesionalno fotografiranje je potrebna zelo draga oprema. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja tudi digitalna fotografija z uporabo teleskopa, t.i. digiskopija.

Predstavljam vam nekaj vodnih ptic, ki sem ji posnel decembra 2012 na gladini reke Kamniške Bistrice.

Tekst, foto in video: Miro Pivar