Šumberk bo kmalu postal še bolj pravljični kot je

V Domžalah bo 14. septembra, v okviru 2. Hroščkovega festivala odprta četrta pot Pravljično-doživljajske transverzale po Slovenji. Po Poti pastirskih škratov na Krvavcu, Polhovem doživljajskem parku v Polhovem Gradcu in Poti močvirskih škratov na Mali plac bo zavod Škrateljc odprl Pravljični Šumberk v domžalskem mestnem gozdu.

V Pravljičnem Šumberku bodo otroci na zelo pomembni misiji. Lisički bodo pomagali najti izgubljeni slamnik, ki je zanjo, pa tudi za vse druge živali na Šumberku in celo za vse ljudi v Domžalah, izjemno pomembna reč. Pri tem bodo spoznali zgodbo o domžalskih slamnikih, odpotovali v prazgodovino tega kraja in odkrivali pravljično lep gozd Šumberk, poln različnih dreves, živali in kraških jam. V njih domujeta jamski škrat Domželc in hrošček Simon, ki bo otroke vodil po poti.

Vsak kraj ima svoje naravne lepote in svojo zgodovino, česar največkrat ne opazimo, to pa predvsem zaradi tega, ker mislimo, da doma ni nikoli tako lepo in tako dobro kot je drugje. Če pa malce opazujemo svet okoli sebe, potem lahko hitro vidimo, kako bogat in pester je. In še nekaj je, kar je zelo pomembno. Da obiščemo in raziskujemo naravo in znamenitosti v naši bližini, ni potrebno nikakršnega posebnega načrtovanja potovanja, pakiranja kovčkov … Na raziskovanje, ki je obenem lahko še prijeten sprehod, se lahko odpravimo ob vsakem prostem času. Med številnimi lokacijami kamor lahko zaidemo je tudi domžalski mestni gozd, ki ga poznamo pod imenom Šumberk. Ta pa bo kmalu postal še bolj pravljični kot je, saj bo po njem urejena že četrta pot Pravljično-doživljajske tansverzale po Sloveniji.

Osnova pravljičnih poti je združiti osebno izkušnjo s naravnim in zgodovinskim potencialom Slovenije

O novi domžalski pravljični poti, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc in Nino Peče Grilc. Glede izbora lokacij, kjer nastajajo pravljične poti, ki dobijo zgodbe in postanejo še bolj pravljične, nam je Uroš povedal, da se kar nekako zgodijo: “Ni kakšnega velikega načrta. Iščemo naravna območja, ki imajo potencial z vidika naravnih lepot in potencial z vidika zgodb, dediščine in običajev kraja. Ob srečanju z Miro Bečan iz Službe za turizem Občine Domžale smo hitro prišli do tega, da Domžale skrivajo marsikaj zanimivega, kar je skrito širši javnosti. Skupaj smo začeli proces o pravljičnem Šumberku, ki ga bomo približali širšemu krogu slovenskih družin.”

O samem nastanku pravljično-doživljajskih poti, pa nam Nina pove, da veliko dobrih idej prihaja iz osebnih izkušenj in iz ene ideje po tem, da v Sloveniji, ki je bogata z naravo in zgodbami, vse skupaj bolj približamo otrokom. Po njenih besedah se v zadnjem času v Sloveniji veliko ukvarjamo s tem, kako otroke spodbujati k naravi in jim jo približati. Sodoben način življenja, vključno s sodobno tehnologijo, je otroke kar nekako odtujil od narave. “Osnova pravljičnih poti je pravzaprav združiti osebno izkušnjo s naravnim in zgodovinskim potencialom Slovenije. Obenem pa je vodilo tudi gibanje v naravi in sicer, kako čim več ljudem omogočiti, da k temu animirajo tudi svoje otroke. Kako spodbujati vrtce, šole in organizirane skupine, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok, da lahko marsikaj počnejo v naravi,“ o namenu teh poti pojasni Nina.

Vse poti so pravljične, da otroci v njih doživijo zgodbo

Druga stvar, ki je tudi zelo pomembna, pa je po besedah obeh sogovornikov domišljija, ki vodi k ustvarjalnosti otrok, iniciativnosti, spodbujanju radovednosti, ki je pomemben del kulturne in širše vzgoje, kjer smo lahko vsi zelo aktivni. “Vodilo pri nastanku pravljično – doživljajskih poti je bilo to, da vse te poti omogočajo interaktivnost, da niso samo izobraževalne, ampak da so tudi pravljične, da otroci v njih doživijo zgodbo. Pripovedovanje zgodb in pravljičarstvo otrokom omogoča, da stvari ostanejo dlje v njihovem spominu. Otroci na veliko načinov dobivajo informacije, vprašanje je samo, kaj se jim bo vtisnilo v spomin. Kaj bo povzročilo trajno zavest, da bodo ohranili v spominu in da se bodo k temu vračali,“ pojasni Uroš. Pristno doživetje narave in gozdna doživetja je eden od motiv poti. V bistvu gre za pedagogiko, preko katere otroci na lasten način odkrivajo naravo.

Odzivi na obstoječe tri pravljično-doživljajske poti so po besedah Uroša in Nine odlični, ljudje pa so nad njimi navdušeni. Pravita, da sta se zelo hitro zavedala, da ponudbe na področju družinskega turizma v Sloveniji primanjkuje: “Ponudbe za otroke, ki nosijo izvirnost in drugačnost je za vzorec. Na teh pravljično – doživljajskih poteh nastaja skupnost teh družin, ki v nadaljevanju že komaj čakajo novo pot.“

Pravljični Šumberk bo imel 11 točk

Pravljično–doživljajske poti Pravljični Šumberk se bo začela v Kavarni Češmin v Češminovem parku v središču Domžal, kjer bodo otroci dobili knjižico Pravljični Šumberk. Od tam se pot nadaljuje ob Kamniški Bistrici do Šumberka in seveda po Šumberku, od tam pa se vrne nazaj na izhodišče. “Pravljično-doživljajska pot Pravljični Šumberk bo imela 11 postojank oziroma točk, za pripravo le-teh pa so se izognili dodatnim posegom v naravo. Praktično so ti ničelni, saj so uporabili obstoječe elemente. Postojanke bodo vsebovale nekaj skulptur in nekaj elementov, s katerimi bomo pozornost preusmerili v naravo,“ o točkah pove Uroš. Pot je dolga 3,54 kilometra in bo dobro označena, na njej pa je potrebno premagati 134 metrov nadmorske višine. Za vsa doživetja na poti pa bo družina potrebovala okoli dve uri in pol. Marsikdo se bo ob tem vprašal, da je časovno kar dolga pot. Res je, da se sliši dve uri in pol veliko, ampak, ko bo družina enkrat na poti, kjer jih čaka doživetje in presenečenja, bo ta čas minil v hipu. Obiskovalci poti bodo preko spoznavanja vsebin in doživetij, bolj podrobno spoznavali tudi druge stvari. V neki celoviti izkušnji se prepleta vpliv dediščine slamnikarstva, zanimiva odkritja prazgodovine na tem območju ter presenetljiva izkušnja kraškega gozda in sveta, vključno z jamami in sploh pri spoznavanju Domžal. Vse te vsebine so povezali v eno celoto.

Sodelovanje z lokalnimi ponudniki

Kot smo že omenili, bo uvodna točka v Češminovem parku, kjer jih bo hrošček Simon povabil na pot. V izhodiščno točko se bodo na koncu tudi vrnili, kamor bodo prinesli brošuro, ki jo bodo prej izpolnili. Seveda bodo najbolj pridni dobili nagrado. Tako v pripravo poti, točk in samih nagrad so vključili lokalne ponudnike. “Cilj je, da maksimalno kadrovsko aktiviramo lokalne potenciale, da se vzpostavi identiteta poti. Prav tako je pomembno, da je ponudba kvalitetna,“ pravi Nina.

Z odprtjem Pravljičnega Šumberka bo izšla tudi brošura, v kateri bo strukturiran obisk poti. Avtor pravljice in slikanice je Uroš Grilc, za odlične ilustracije pa sta poskrbela Anka Kočevar in Matjaž Dekleva. Poleg brošure bo luč sveta ugledala tudi glasbena pravljica “Izgubljeni slamnik,“, katero je uglasbil Andrej Fon. Samo pot bodo krasile tudi lesene skulpture, za kar je poskrbel Matic Zakrajšek, mojster izdelovanja skulptur. Obiskovalci bodo imeli tudi popust za ogled Slamnikarskega muzeja in Železne jame.

Z domžalsko pravljično-doživljajsko potjo poskušajo narediti nek integralni turistični produkt

S pravljično-doživljajsko potjo Pravljični Šumberk poskušajo narediti nek integralni turistični produkt, ki ima možnost nadgradnje. Pravljična–doživljajska pot se bo po besedah Mire Bečan iz Službe za turizem Občine Domžale zelo povezala z obstoječo gozdno učno potjo – Lisičkina pot in trim stezo. Šumberška pravljično-doživljajska pot bo možno obiskati skozi vse leto. Postopoma pa jo bodo tudi nadgrajevali. Po besedah Nine Domžale s tem dobivajo produkt družinskega turizma in prepoznavnosti. Nekaj kar se bo dalo tržiti in razvijati naprej. Ciljne skupine so tudi šole, ki takšne vsebine zelo iščejo. Vse skupaj je lahko združeno s športnimi in kulturnimi dnevi.

Pravljični Šumberk bo presenečenje za vse

Uroš pravi, da bo domžalska pot presenečenje za vse, saj je drugačna pot. Vse poti so sicer v nekem konceptu enake, ampak ima vsaka nekaj svežega in novega: “Je pa domžalska pot prva, ki se vključuje v urbani prostor in ponuja pristno gozdno izkušnjo. Naša izkušnja na dosedanjih treh pravljično-doživljajskih poteh je ta, da se ljudje ne samo odzivajo na produkt, ampak se tudi vračajo. Da nastaja neka skupnost, množica ljudi, ki si želi obiskovati te kraje. Veliko je tudi odziva na organiziranih ogledih, predvsem vrtčevskih in šolskih skupin. To so tudi produkti, ki ciljajo na določene starostne skupine v prvi in drugi triadi. Potem veliko pripomore tudi kompleksnost tega produkta ter tudi slikanica in glasbena pravljica. Vse skupaj nato pride do zelo velikega kroga otrok. Obisk po tej plati raste, sploh v krajih, kjer je veliko otrok.“

Produkt bo nosil pomembno sporočilo: skrb za naravo.

Pomembna pa je tudi intenzivnost doživetij, ki jo otroci doživljajo po teh poteh. “Prav lepo je slišati, kako smo se imeli lepo in da je najlepše doživetje. Veliko tudi pove, da so je pomembno sporočilo poti skrb za naravo. Ekološka sporočila, ki jih otroci doživljajo skozi zgodbo in igro. To so tista sporočila, ki jih dejansko starši želijo povedati otrokom skozi nasvete. Tu pa se vse skupaj prenese skozi zgodbo in igro. Te poti so staršem neka opora pri vzgoji,“ pojasni Nina.

Obenem otroci tudi stopajo v svet pohodništva. Ne smemo pozabiti, da je Slovenija dežela planincev, svet pohodništva pa je pri nas zelo močan. “Če obiskovalcem ponudiš strukturiran obisk, kjer se držijo poti, je potem to tudi vstop v svet pohodništva. Prav tako je naša izkušnja tudi ta, da na teh potih praktično ni nobenih odpadkov, ki bi jih obiskovalci puščali za seboj. To je zelo močno sporočilo, da so se obiskovalci posvetili naravi in da se obenem tudi otroci naučijo opazovati naravo.“

Pravljični Šumberk bo svoja vrata odprl na Hroščkovem festivalu

Pravljični Šumberk bodo odprli na letošnjem Hroščkovem festivalu, ki bo v Češminovem parku v Domžalah potekal v soboto, 14. septembra 2019, s pričetkom ob 10. uri. Hroščkov festival bodo spremljale številne športne in ustvarjalne delavnice ter glasbeni, gledališki in plesni nastopi. Festival bodo obiskali tudi alpinisti, jamarji, gasilci, policisti. Zabava za vso družino se bo začela z glasbeno pravljico »Izgubljeni slamnik«, ki bo ogrevanje za odprtje in ogled čisto nove poučne doživljajske poti Pravljični Šumberk, na katero se boste kasneje lahko podali v spremstvu vodičev. Občina Domžale bo tudi poskrbela, da bodo knjižnice Pravljični Šumberk na ta dan brezplačne. Omenjene knjižice, ki bodo vedno na voljo v Kavarni Češmin, na uvodni točki poti, bodo otroci reševali na poti, pa tudi doma. Uroš in Nina pravita, da so izkušnje takšne, da otroci zelo radi prihajajo nazaj na pravljično pot in rešujejo knjižico vsakič znova. Ker to vsebino dobro spoznajo, se zato začnejo čedalje bolj ukvarjati s tem, kaj je v naravi. Na podlagi domišljijske zgodbe se potopijo v svet in se začnejo ukvarjati s pojavi v naravi. To poglobitev s knjižico lahko doživljajo tudi doma. To je učinek knjižice.

Odprtje te poti bo bo besedah Uroša res nekaj posebnega, ker bo tudi sam Šumberk poln doživetij. Jamarji bodo omogočili vpogled v svet domžalskega podzemlja (Brezno in Dolga jama), potekale pa bodo tudi številne delavnice, nekaj v samem Češminovem parku, nekaj pa na Šumberku. Prireditev bo po besedah Mire iz Službe za turizem Občine Domžale spremljala tudi ekološka nota, saj so za to priložnost povabili E-transformer. Gre za multimedijski tovornjak, ki ima na strehi sončno elektrarno ter na izviren in zanimiv način predstavlja ločevanje in ponovno uporabo e-odpadkov. V vozilu se nahaja prava potujoča razstava – na ogled so sestavni deli velikih in malih gospodinjskih aparatov, mobilnih telefonov ter raznovrstne e-opreme. Ti aparati so razstavljeni tako, da si lahko vsak obiskovalec ogleda notranjost aparata. E-transformer je nastal v sklopu Life + projekta Slovenska OEEO kampanja pod sloganom Odločuj, sedaj pa tudi v sklopu drugega Life projekta Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-recikliraj v svoji novi podobi potuje po Sloveniji. Ustavlja se tudi pred šolami in otroke ter ostale mimoidoče ozavešča o potrebnosti ločevanja tovrstnih naprav.

Projekt bodo oživljali skozi vse leto, tudi s pomočjo lokalnih vodnikov

Vsi trije moji sogovorniki pričakujejo, da si bodo novo pravljično-doživljajsko pot Pravljični Šumberk prišle ogledati številne družine iz vse Slovenije, pa tudi tujine. V nadaljevanju imajo v načrtu, da knjižico prevedejo še v vsaj dva tuja jezika. S pravljično-doživljajsko pot, bodo Domžale dobile nek nov tip obiskovalcev. Zagotovo bo to produkt, ki se bo v nadaljevanju še razvijal. Projekt bodo oživljali skozi vse leto in sicer z lokalnimi vodniki, za kar bodo v Službi za turizem Občine Domžale pripravili tudi povabilo in izvedli usposabljanje. Ob koncu velja še omeniti, da se bosta v okviru pravljične-doživljajske poti vstopna in razgledna točka na Šumberku urejali še naknadno, saj se poleg urejanja te poti, celostno ureja tudi področje celotnega Šumberka, posledično tudi vstopna in razgledna točka. Prav zaradi tega so povezali in uskladili dva projekta, s čimer so tudi zmanjšali same stroške.

Še preden vam na kratko predstavimo zgodbo Pravljičnega Šumberka, ki jo boste lahko doživljali na domžalski pravljično-doživljajski poti, nam Uroš in Nina zaupata, da imajo v planu v novembru na Zaplani, kjer se nahaja najdaljši rimski zid v Sloveniji, odpreti peto pravljično-doživljajsko pot, ki bo povezana z Rimljani ter s kulturno dediščinio in naravo. V prihodnosti bodo sledile nove pravljične-doživljajske poti, s katerimi bodo povezali najlepše kotičke Slovenije ter jih približali čim širši množici.

Krajši opis pravljično-doživljajske poti Pravljični Šumberk

Otroci se v Češminovem parku najprej srečajo s hroščkom Simonom, ki jim pove, da je prijatelj od lisičke iz Šumberka, ki vedno nosi čudoviti slamnik. Zgodilo se ji je nekaj strašnega, saj je izgubila slamnik. Kliče na pomoč, zato ji bo treba pomagati. Hrošček Simon otroke povabi, da pomagajo lisički najti slamnik. Na poti se srečujejo z naravo in naravnimi pojavi, značilnostmi kraja kjer hodijo, ob tem se jim razkrivajo skrivnosti kraja. Ob Kamniški Bistrici se jim razkrije skrivnost Mlinščic, ki so zelo pomembna dediščina kraja. Tam se otroci preizkusijo v vrtenju mlina. V nadaljevanju poti se na Šumberku srečajo z lisičko, ki jim pove, da je njen slamnik izginil, medtem, ko je počivala in zaspala pod drevesom. Od tam naprej iščejo slamnik in se držijo lisičkine poti. Že na naslednji točki spoznajo, da je življenje na Šumberku nastalo že dolgo časa nazaj – v prazgodovini. O tem pričajo sledi, o živalih, kako so ljudje živeli teh časih. To je vstop v te skrivnosti Šumberka, ki se otrokom razkrivajo skozi spoznavanje zgodovine, prazgodovine, v naravi in jamah, ki so značilnost kraškega sveta, na katerem leži pravljični Šumberk. Na točka otroci rešujejo naloge in zbirajo žige, tako kot to počne vsak pohodnik na planinskih poteh. Za rešitev nalog in vseh zbranih žigov, in če zberejo določeno število točk jih čaka nagrada. Toliko za enkrat. Za pokušino.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: zavod Škrateljc, Visit Domžale

Program 2. Hroščkovega festivala: