»Požar na domačiji v Šmarci spravil na noge vaščane, ki so se z ognjem spopadli z ročno brizgalno«

Zgodilo se je davnega leta 1912, ko so ognjeni zublji zajeli Bidrovo poslopje v Šmarci. V tistih časih so imeli požarno obrambo, se pravi organizirano gasilsko službo predvsem v mestih, na vaseh pa bolj poredko, zato so se s požari spopadali vaščani sami. Čeprav je krajevno gasilsko društvo v Šmarci še zelo mlado, letos obeležujejo 33 let, pa segajo začetki gasilstva v Šmarci vsaj v leto 1873/74, ko so za potrebe gašenja požarov v kraju nabavili prvo gasilsko brizgalno, ki je delovala do leta 1918. Zelo pomembno je bilo, da je bila v bližini voda, s katero so lahko gasili požare. V Šmarci je tedaj tekla Mlinščica, ki je danes opuščena oziroma zasuta.

Včasih se je velikokrat tudi zgodilo, da so pogorele kar cele vasi. To se je leta 1893 zgodilo v Stobu, ko je pogorelo kar 12 domačij. Da bi imeli Stobljani v potrebno vodo za gašenje, so po tistem pri studencu Stobovšak, kjer je bilo kar sedem izvirov, izkopali bajar, ki je danes zasut.

Vaščanom, ki so se leta 1912 spopadali z ognjem, ki je zajel Bidrovo domačijo v Šmarci, je bila v veliko pomoč pri gašenju brizgalna, s katero so ročno črpali vodo iz bližnje Mlinščice, ki je danes opuščena oziroma zasuta. Kako je potekalo gašenje z brizgalno in posledice požara na Bidrovi Domačiji, je takrat s fotoaparatom na steklo obeležil mojster fotografije Peter Naglič. Na njegovih fotografijah si poleg požara na Bidrovi domačiji in gašenja, lahko ogledate še požar Bundrovega kozolca leta 1933 in požar, ki je uničil ostrešje Barobove hiše leta 1937.