Od prazgodovine do antike

Ozemlje domžalske občine je bilo poseljeno že v prazgodovini, kar priča paleolitska postojanka v Babji jami na Gorjuši, stara približno 15.000 let. Arheologi so našli ostanke kurišča, orodje in ostanke plena ledenodobnega lovca: kamena rezila, strgala, kosti bobra, jelena, losa in pragoveda. Posebnost najdbe je arktični limung – postrušnik – vrsta arkatičnega glodalca, podobna našim mišim, ki je znanilec hladnih podnebij. To je prva tovrstna najdba v Sloveniji.

Vir: Povzeto po knjigi Mesto Domžale, sprehod skozi prostor in čas, Saše Roškar in Igorja Kuzmiča (fotografija je simbolična).
 

O naseljenosti območja Domžal v mlajši kameni dobi pričajo najdbe s Šumberka in iz struge Kamniške Bistrice: kamnite sekire, kremenčovo strgalo, žrmlje, kosti, oglje, žlindra in živalski zobje. Nekaj teh izkopanin hrani Sadnikarjev muzej v Kamniku. Pri kopanju nove struge Kamniške Bistrice so v produ našli bronasto bodalo, ki je osamljena tovrstna najdba na domžalskem območju in ga hrani Narodni muzej v Ljubljani, kot tudi bronasto iglo, ki priča o kulturi žarnih grobišč na tem območju.

Sodeč po izkopaninah rimskih predmetih ob trasi ceste Aquilla (Oglej) – Emona (Ljubljana) – Atrans (Trojane) je na domžalskih tleh stala antična naselbina. Gradnja avtoceste z natančnimi arheološkimi raziskavami je potrdila kontinuiteto poselitve tega prostora od prazgodovine dalje.