Prijeten pohodniški izlet od Zgornje Gore do Geossa in Zgornje Slivne

Slovenija je majhna, a barvita dežela. Čudovita doživetja imamo tako rekoč na dosegu roke. Slovenija je dežela številnih krajev, kjer si lahko po dolgem in napornem tednu oddahnemo vsaj za en dan. Kljub temu da imamo na razpolago številne možnosti, pa se vedno znova in spet vprašamo, kam na izlet, da bo ta zares popoln. Kolikor idej, toliko poti, bi lahko rekli, vendar pa smo domžalski odrasli skavti  izbrali  idejo, vsem bolj ali manj znano. Podali smo se v moravški konec.  Ker je bilo minulo nedeljo vreme sončno, smo se hitro organizirali in podali na pot, saj bi bilo škoda, da bi nam tako lep dan ušel.

Petnajst odraslih skavtov se nas je v nedeljo, 18. aprila 2021, zbralo pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja v Domžalah, od koder smo se z avtomobili odpeljali v moravški konec. Prvi cilj je bil Zgornja Gora nad Pečami, kjer smo parkirali avtomobile, nato pa smo se peš podali v prelepe moravške hribe. Ker je ta del moravških hribov višji od šeststo višinskih metrov, se je vegetacija šele sedaj v polno razbohotila. Spomladanske cvetlice so nas z cvetočih pobočij v rahlem vetru pozdravljale, sadno drevje pa je tudi začelo cveteti. Kar hitro smo prišli do cerkve svetega Florjana, zavetnika gasilcev, ki nas je pričakala odprta za nas. Cerkev je drugače zaprta, razen ob svetih mašah in ob predhodnem naročilu večje skupine udeležencev.

Cerkev sv. Florjana se nahaja nad zaselkom Zgornja Gora v občini Moravče. Od cerkve se nam odpre lep pogled proti Limbarski gori. Ob lepi vidljivosti, tokrat zaradi oblačnega vremena ni bila kaj preveč lepa, razgled seže vse do Alp. Cerkev je  starejša gotska arhitektura, prezidana 1698. Je banjasto obokana enoladijska stavba s stranskima kapelama in petosminsko sklenjenim prezbiterijem. Notranjost je baročno opremljena.

Po ogledu cerkve in molitvi, se odpravimo iz smeri Zgornja Gora proti Geossu. Tu smo se podali levo ter sledili oznakam za pot okrog Slivne. Slivna, ljudsko Spodnja Slivna, je gručasto naselje na veliki kraški planoti ob vznožju Slivne, hriba v gorskem slemenu med Moravško dolino na severu in dolino Save na jugu. Na planoti in na hribu je veliko kraških vrtač. Obdelovalne zemlje je malo. Na južni  strani zahodnega predela slemena so nad dolino Save veliki kamnolomi apnenca.

Geometričnem središču Slovenije GEOSS, 645 m, je simbolična točka, ki označuje središče države Slovenije. Leži 250 m južno od naselja Spodnja Slivna blizu Vač. Z grafično-analitično metodo jo je izračunal Geodetski zavod Republike Slovenije. Središče Slovenije označuje obeležje, ki so ga postavili 4. julija 1982. Na štiridelnem podstavku iz pohorskega tonalita so označene štiri strani neba. lz sredine podstavka se dviga tonalitni steber z napisom GEOSS, vklesanimi verzi iz Prešernove Zdravljice, geografsko dolžino in širino (14° 48′ 55,2″; 46° 07′ 11,8″) in z geodetskima koordinatama (y 5 486 114,21 m; x 5 108 468,91 m) v nadmorski višini 644,842 m. Južno od obeležja stojita dva drogova za zastave. Na enem stalno plapola državna zastava, na drugem pa priložnostno zastava protokolarne delegacije tuje države. Severno od obeležja raste lipa, pod njo pa je nekaj klopi za počitek. Levo ob tlakovanih vhodnih stopnicah stoji marmorni grb Države Slovenije in grb Republike Slovenije iz polpretekle zgodovine, desno pa marmorna spominska plošča z napisom »Živimo in gospodarimo na svoji zemlji«, ki je bila postavljena septembra 1989. leta ob navzočnosti predsednikov slovenskih občin.

Od Geossa se podamo proti Zgornji Slivni in po dobre pol ure smo prišli pod vrh, kjer nas je z vrha pozdravljala cerkev sv. Neže, ki datira v  prelom 14. stol. in 15. stol., prelom 17. stol. in 18. stol. in je spomenik lokalnega pomena kot sakralna stavbna dediščina. Tudi tu nas je čakala cerkev odprta samo zaradi nas po predhodnem naročilu večje skupine udeležencev. Cerkev stoji na planoti Slivna, v zaselku Zgornja Slivna. Z zahodnim zvonikom in triosminskim prezbiterijem s preprostim križnim obokom kraljuje na vrhu hriba, kjer je vidna že od daleč.  V cerkvi so trije baročni oltarji. Ladja je poslikana s freskami v dveh plasteh, bolje so ohranjene freske Janeza Ljubljanskega. Pod  cerkvijo sv. Neže je Trgovsko podjetje Moderni Interieri iz Ljubljane leta 1991 odprlo počitniško-planinski dom Zgornja Slivna, ki  pa je že kar nekaj časa zaprt. Z Zgornje Slivne vidimo v bližini na vzhodni strani veliko strnjeno naselje Vače, nad njim hrib Slemšek z cerkvijo na vrhu, z vasjo Klenik ob vznožju, kjer so leta 1882 našli znamenito vaško situlo, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani, njena štirikrat povečana kopija pa stoji na Kleniku, naprej pa cerkev na Zasavski sveti gori. Proti severu vidimo na drugi strani Moravške doline gorsko sleme med Moravčami in Trojanami z Limbarsko goro, proti jugu pa Savsko dolino s poznanim dvojnim ovinkom reke Save in del Litije.

Izlet smo zaključili po dobrih treh urah lagodne hoje.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar