Mira Bečan, vodja Službe za turizem na Občini Domžale: “Turizem smo tudi domačini in obiskovalci iz sosednjega kraja”

Še pred nekaj leti je bilo vsesplošno mnenje, da so Domžale spalno naselje in da na področju turizma obiskovalcem naše občine nimamo kaj ponuditi. Res je, da nimamo takšnega turističnega potenciala, kot recimo kamniška občina, pa vendarle imamo bogato slamnikarsko dediščino ter številne naravne danosti, ki jih je treba samo potegniti na plano in iz njih narediti lepe zgodbe.

Z ustanovitvijo TIC Domžale oziroma Službe za turizem Občine Domžale leta 2017 je bil storjen velik korak naprej. Kot že večkrat doslej so nekateri tudi ob ustanovitvi te službe negodovali, češ da tega v Domžalah ne potrebujemo. Novoustanovljena služba za turizem je v štirih letih delovanja pokazala, da se da veliko narediti na tem področju, sploh če je volja in če so vajeti prevzeli pravi ljudje, ki jim vizije, energije in dobre volje ne manjka. Aktivnosti sicer niso usmerjene v masovni turizem, so pa usmerjene v zeleno, aktivno in zdravo destinacijo, ki privablja z butičnimi doživetji. O premikih na področju razvoja domžalskega turizma smo se pogovarjali z Miro Bečan, vodjo Službe za turizem na Občini Domžale, ki je skupaj s skromno ekipo naredila velik korak naprej na področju razvoja domžalskega turizma. In ne samo to. Pri tem so povezali in k aktivnem sodelovanju pritegnili domžalska društva in organizacije.

Mira Bečan je diplomirala na Turistici, visoki šoli za turizem v Portorožu, na temo Možnost razvoja plezalnega turizma v Ospu, primerjalno z El Chorrom na jugu Španije, kjer se je mudila v tistem času. Plezanje, gorništvo in potovanja so tudi njena velika ljubezen ter pomemben del njenega življenja in življenja cele njene družine, saj sta z možem navdušenje nad gorami in na sploh za gibanje v naravi uspela privzgojiti tudi otrokoma. V življenju se je profesionalno preizkusila že na mnogih področjih. Dobra štiri leta je bila kot maserka del slovenske biatlonske reprezentance ter v tem obdobju obiskala ogromno lepih krajev in spoznala čudovite ljudi, več let je bila del tima, kjer so izdelovali športna padala in jih tudi sama občasno preizkusila, nekaj časa je vodila hotel v njenem rojstnem kraju.

Maja leta 2017 je svoja vrata odprl Turistično informacijski center Domžale (TIC), katerega vodenje ste prevzeli. Kakšen izziv je bilo za to vas in kakšni delovni izzivi so bili takrat pred vami?

Prihajam iz okolice Škofje Loke, iz kraja s precej bogato in raznoliko turistično ponudbo, kjer sem se na področju turizma angažirala že v osnovnošolskih letih in pozneje kot vodja tamkajšnjega hotela. Skupaj z lokalnimi turističnimi ponudniki in Zavodom za turizem smo spisali lepe zgodbe. V Domžale sem se preselila pred osemnajstimi leti in hitro ponotranjila vsesplošno mnenje, da so Domžale bolj ko ne le ‘spalno naselje’. Tudi družabno življenje v kraju sem, priznam, poznala bolj površno. Vse omenjeno mi je ob nastopu službe predstavljalo precejšen izziv. Prvi mesec delovanja sva skupaj s sodelavko namenili predvsem spoznavanju društev in zavodov, ki so bila v kraju že takrat zelo aktivna, in pregledu dela, ki ga je na področju turizma zelo uspešno do ustanovitve TIC- a opravljala komisija za turizem.

Občina Domžale večjih potencialov za množični turizem nima. Ima pa bogato zgodovino slamnikarstva ter številne priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa in rekreacijo. Kakšen izziv vam je in vam še predstavljajo danosti, ki jih imamo na voljo?

V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017 do 2021 je bila jasno podana razvojna usmeritev za zeleno, aktivno in zdravo destinacijo, ki privablja z butičnimi doživetji. Povsem jasno je, da Domžale niso točka na turističnem zemljevidu Slovenije, ki bi privabljala masovni turizem, in če smo iskreni, si ga tudi ne želimo. Prav tako nam trenutna turistična infrastruktura ne ponuja danosti za stacionarni turizem. Prav gotovo pa je naš velik plus, in to je tudi jasno pokazala Swot analiza nove strategije turizma, ki jo pravkar končujemo, odlična strateška lega na križišču pomembnih poti, bližina Ljubljane in dobre prometne povezave, pester nabor kulinaričnih izkustev, dobra kulturna ponudba, zadovoljiva športna infrastruktura ter številne kolesarske in pohodniške poti v zelenem zaledju Domžal, vzorno urejena zelena os ob Kamniški Bistrici … Vsekakor kot unikatnega vidim precej dobro razvit produkt, povezan z edinstveno slamnikarsko dediščino. Zavedati se moramo, da turisti niso le množica ljudi, ki v kraj pridejo organizirano. Turizem smo tudi domačini ali pa obiskovalci iz sosednjega kraja, ki uživamo na koncertu, gledališki predstavi, si privoščimo kosilo v dobri domači gostilni ali se posladkamo z najstarejšo kremno rezino. In teh majhnih danosti za prijetno preživljanje prostega čas nam v Domžalah res ne primanjkuje.

TIC Domžale ni le informativna točka, kot so si predstavljali nekateri ob začetku delovanja, ampak je projektna pisarna – služba, ki deluje v okviru občinske uprave Občine Domžale. Kakšne naloge opravlja vaša služba?

TIC za enkrat res ni info točka, kot jo poznamo v večjih in tudi manjših turističnih krajih, čeprav so v naših prostorih prav vsi obiskovalci vedno dobrodošli. V zadnjih letih smo se založili s pestrim naborom prospektov, kolesarskih in pohodniških kart, drobnih spominkov in razglednic, ki so plod našega dela. Prav v letošnjem poletju je bilo obiskovalcev, predvsem tujih, občutno več kot prejšnja leta, in pohvalim naj se, da so vsi po vrsti od nas odšli dobro informirani in s pohvalami o založenosti ter hvaležni za koristne nasvete. Naša služba ima kar pester nabor zanimivih zadolžitev. Smo v vlogi organizatorja številnih prireditev ali kot soorganizator pri dogodkih, ki jih pripravljajo različna društva. Naša naloga je seveda tudi razvoj novih turističnih produktov in tematskih poti, ki smo jim v zadnjem letu, ko so nekatere prireditve žal odpadle, namenili nekoliko več energije. Potem je tu zelo pomembna promocijska aktivnost v medijih doma in v tujini ter prek družabnih omrežij. V zadnjem letu smo skupaj s kartografi Planinske zveze Slovenije in domačega planinskega društva izdelali in izdali Planinski zemljevid Domžal in okolice, pripravili smo ponatis Karte Domžal in Kolesarskih karte, izdelali smo turistični prospekt za občino, izdali že osem serij razglednic Domžal, skupaj z ekipo Slamnikarskega muzeja izobrazili lokalne vodnike in še bi lahko naštevali. Naša je tudi skrb za knjigobežnice, skupaj z maskoto hrošček Simon radi obiščemo šole in vrtce.

Nekdo bi rad nekaj dni preživel v domžalski občini. Kaj mu je na voljo in kje lahko pridobi vse potrebne informacije?

Precej informacij lahko obiskovalci najdejo na naši spletni strani www. visitdomzale.si, na kateri so v slovenskem in angleškem jeziku na voljo informacije o namestitvah, gostinska ponudba, opisi tematskih, kolesarskih in pohodniških poti, kulturne in zgodovinske znamenitosti, koledar dogodkov, nekaj o zgodovini kraja in koristne informacije. Kot že omenjeno, so prav vsi dobrodošli tudi v naših prostorih, ki so na Ljubljanski cesti 70 v Domžalah. Sicer je v Domžalah pestra ponudba konjeniškega športa, obiskovalci se lahko sprehodijo po Slamnikarski poti, obiščejo Slamnikarski muzej in se celo preizkusijo v pletenju kit in šivanju slamnikov. Priporočamo ogled Železne jame in jamarskega muzeja, pogumnejši se lahko dogovorijo za čisto pravi jamski treking. Izziv za planinske navdušence je 110 km dolga Domžalska pot spominov, Ihanska krožna pot, kolesarjenje po slikovitih kolesarskih poteh, številne tematske poti, obisk kulturne prireditve. Seveda so Domžale odlično izhodišče za obisk sosednjih krajev. Slovenija je tako čudovito majhna, a hkrati ponuja toliko lepega!

K sodelovanju pri izvajanju vaših projektov in dogodkov ste uspeli pritegniti in obenem povezati tudi lokalna turistična in druga društva ter javne zavode. Lahko poveste nekaj o tem in kakšne projekte ste izpeljali skupaj?

Z društvi in zavodi lepo sodelujemo. S Pustno sekcijo Striček iz Vira smo z veliko pustno povorko uspešno povezali pustno dogajanje na Viru in v centru Domžal, s Folklornim društvom Groblje že nekaj let odlično sodelujemo pri izvedbi Mednarodnega folklornega festivala, plod sodelovanja s KS in Ihan je nova Ihanska krožna pot, na pobudo KD Jože Gostič Homec smo nadgradili Homško učno pot, skupni projekt obeh čebelarskih društev, ČD Krtina Dob in ČD Domžale, je Domžalska čebelarska učna pot, s Kulturnim društvom Godba Domžale pripravljamo Prvomajsko budnico, tradicionalni decembrski koncert in ostale manjše prireditve, uspešno sodelujemo tudi s Simfoničnim orkestrom Domžale – Kamnik, pred kratkim smo skupaj z Društvom upokojencev Domžale pripravili 1. srečanje upokojencev Občine Domžale, z Društvom Lipa pa simpatičen Dalmatinski večer. S Centrom za mlade pripravljamo dogodke za mlajšo populacijo (Veter v laseh, Dan za mlade), jamarji redno sodelujejo na vodenih ogledih Pravljičnega Šumberka, plodno sodelovanje s PD Domžale sem že omenila, večina društev redno sodeluje na občinskem praznovanju, na prireditvi Spoznajmo se, praznujmo skupaj in na Hroščkovem festivalu, v projekte pogosto vključujemo tudi osnovne šole … Zagotovo sem koga še pozabila.

Kaj sodelovanje pri realizaciji projektov predstavlja za društva in kakšen je njihov odziv glede nudenja znanja, idej in aktivnega udejstvovanja?

Precej uspešnih primerov sodelovanja sem navedla že prej. Glede na dejstvo, da sva v Službi za turizem zaposleni samo dve osebi, je vsekakor več kot dobrodošlo, da se mi, društva in zavodi povezujemo in se trudimo vsak po svojih zmožnostih in vsak na svojem področju in tako s skupnimi močmi ustvarjamo možnosti za prijetno in koristno preživljanje prostega časa našim občanom in obiskovalcem. Brez sodelovanja društev in posameznikov ne bi zmogli.

Domžalska občina ima kar nekaj zelenih učnih in rekreacijskih poti, večina jih je nastala v času delovanja TIC-a. Pred dobrima dvema letoma ste se z Zavodom Škrateljc lotili izgradnje poti Pravljični Šumberk, ki je postal del pravljičnodoživljajske transverzale v Sloveniji. Kako je prišlo do ideje in sodelovanja in kaj je takšen projekt predstavljal za vas?

Kot člani RDO – regijske destinacijske organizacije Osrednja Slovenija se pogosto udeležujemo srečanj in se predstavljamo na turističnih sejmih in borzah. In na enem od sejmov smo se po naključju srečali tudi z Urošem Grilcem. Beseda je dala besedo in prav kmalu smo si na terenu že ogledovali možnosti in naravne danosti za izvedbo pravljične poti. Sam projekt je bil od ideje do izvedbe končan v skoraj rekordnem času. Zahvala za to gre izredni angažiranosti Zavoda Škrateljc, vsem podizvajalcem in, ne smemo pozabiti, podpori občinske uprave. Ker smo želeli prve obiskovalce po poti voditi že v okviru Hroščkovega festivala, ki ga že tradicionalno pripravljamo drugo soboto v septembru, je tudi od nas projekt zahteval marsikatero uro na terenu tudi izven rednega delovnega časa. Resnično smo verjeli v projekt in uspeli.

Je Pravljični Šumberk veliko več, kot bi si lahko človek predstavljal na prvi pogled?

Pravljični Šumberk je četrta pot po vrsti v okviru pravljično-doživljajske transverzale Slovenije. Že na prvem ogledu Šumberka sta si Nina in Uroš Grilc v glavi ustvarila zgodbico, ki sta jo pozneje, ko smo skupaj raziskali zgodovinske, naravne in kulturne značilnosti območja, še nadgradila in nastala je poučna knjiga z naslovom Izgubljeni slamnik. V zgodbo in pot smo vključili slamnikarsko tradicijo in jo povezali z Lisičkino gozdno učno potjo, pozabili nismo niti na mlinarsko dediščino, razvejan podzemni svet, prazgodovinske najdbe, edinstveno floro in favno Šumberka. Obiskovalce želimo tudi ozaveščati o pomembnosti varovanja narave, zato smo namestili lesene smerokaze in lesene skulpture. Na osnovi zgodbe je nastala tudi beležka, s katero gredo obiskovalci na pot, zbirajo žige, pomagajo lisički najti izgubljeni slamnik. Zgodba ima tudi svojo dramsko uprizoritev. Enkrat mesečno pripravimo voden ogled po pravljični poti, na kateri se nam pridružijo tudi jamarji, ki otroke s primerno varovalno opremo spustijo v Dolgo jamo na Šumberku (Brezno), kjer je domovanje nagajivega škrata Domželca. Ker je obisk več kot zadovoljiv, je poskrbljeno tudi za redne preglede poti in vzdrževalna dela. V teh dneh iz tiskarne prihaja prvi ponatis beležke, ki bo odslej na voljo tudi v angleškem jeziku. Žal so bili žigi pri nas pogosto tarča ‘navihancev’, zato jih z novo beležko, ki smo ji dodali nalepke, umikamo.

Z izgradnjo Pravljičnega Šumberka se je v ponudila priložnost za družinski turizem, saj se po pravljično-doživljajski transverzali podajajo družine iz vse Slovenije. Ali vidite potencial v družinskem turizmu?

Res je, obiskovalci prihajajo od blizu in od daleč in v beležki, ki jo po prehojeni poti le-ti odnesejo domov, je nekaj več vsebine namenjene slamnikarstvu in jamarstvu, dodan je tudi kupon za cenejši obisk Slamnikarskega muzeja in Železne jame, s čimer želimo obiskovalce spodbuditi k ponovnemu obisku naših krajev. Družinski turizem je v strategiji omenjen kot eden od stebrov razvoja turizma. Naj omenim, da nova pravljična pot že nastaja na Homcu, tretjo načrtujemo v južnem delu naše občine.

Se pravi, da se bo Pravljičnemu Šumberku kmalu pridružila nova pravljično-doživljajska pot?

V letošnjem letu smo nadgradili Homško učno pot, ki je zdaj daljša, in če želite spoznati več zanimivosti o zgodovini in naravi Homca in Homškega hriba, se bo na ta osamelec s čudovitimi razgledi treba vzpeti kar dvakrat. Po isti poti, ki se začne pri gostilni Repanšek na Homcu, bo potekala tudi pravljična pot, ki smo jo poimenovali Vilinski Homec. Zgodba je že napisana, ilustracije so čudovite, pripravljamo vsebine za beležko … Odprtje načrtujemo za naslednje leto.

Poskrbeli ste tudi, da imamo v Domžalah tudi turistične vodiče. So mogoče na voljo tudi vodeni turistični programi?

Skupaj s Slamnikarskim muzejem, ki uspešno deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika, smo izobrazili skupino lokalnih vodnikov, ki smo jih poimenovali Slamnikarski vodnik. Vodniki vodijo po muzeju, po pravljičnem Šumberku, po Domžalski čebelarski učni poti, tudi po Ihanski krožni poti so že vodili nekaj večjih organiziranih skupin. Trudimo se, da jim vsako leto predstavimo nove vsebine. Nekaj turističnih programov smo pripravili na pobudo Turizma Ljubljana, nekaj za šolske skupine, za obiskovalce Poletnega festivala Studenec. Sicer programe prilagajamo željam, potrebam in kondiciji obiskovalcev.

Pod okriljem TIC-a izvedete tudi več dogodkov in prireditev, nekatere so postale stalnica. Kaj vse organizirate?

Že lani in tudi letos smo bili primorani nekatere dogodke odpovedati, nekatere pa smo zelo uspešno preselili na splet. Sicer pa običajno začenjamo v februarju, ko se v Češminovem parku srečajo pustne maske, ki se po krajšem programu zberejo v povorko in ob spremljavi godbe in mažoretk krenejo proti Viru, kjer se rajanje nadaljuje. V aprilu skupaj s PR službo pripravimo praznovanje občinskega praznika, kjer se na prireditvi pod skupnim imenom Spoznajmo se, praznujmo skupaj predstavijo društva in naši občani. Potem so tu še prireditve za najmlajše (Rajajmo z domžalskimi maskotami, Dan za mlade …), pa prireditve ob občinskih in državnih praznikih, Prvomajska budnica, Hroščkov festival in od decembra 2019 tudi Čarobno mesto Domžale, ki v poletni in zimski izvedbi poteka v Slamnikarskem parku. Z zimskim čarobnim mestom, kjer se v zadnjih dneh decembra zvrstijo izbrani akustični koncerti in kjer se lahko srečamo s prijatelji in znanci ali pa nakupimo še zadnja darila, smo nadomestili velike koncerte, ki smo jih v preteklosti organizirali pod šotorom na tržnem prostoru. V naši organizaciji potekajo tudi decembrske prireditve za najmlajše (Miklavževanje, obisk Božička in dedka Mraza), koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter čisto na koncu leta še silvestrovanje. Tudi za letošnji december že načrtujemo zelo raznolik program in pestro dogajanje in vas ob tej priložnosti prijazno vabim, da se vidimo na kateri od prireditev.

Kmalu po ustanovitvi TIC-a ste skupaj s produkcijo Bakster posneli turistični promocijski film o Domžalah, ki izjemno lepo in privlačno pokaže naše turistične danosti, dogodke, društva, organizacije … Film je prejel tudi več mednarodnih priznanj.

Na obisku se je mudila delegacija gospodarstvenikov iz Kitajske, ki smo jim želeli Domžale predstaviti tudi s predstavitvenim filmom in ugotovili, da precej posnetih stvari ni več aktualnih in da potrebujemo nekaj svežega, aktualnega. V začetni fazi smo k sodelovanju povabili vsa društva, zavode, šole … saj smo želeli zajeti kar največ, kar ponuja naša občina. Odziv je bil velikanski in kmalu je nastal zanimiv scenarij. Snemanje je potekalo skozi celo leto, tako da je v filmu predstavljeno dogajanje v vseh letnih časih. V filmu, ki je bil posnet na več kot 60 lokacijah po naši občini, je nastopalo več kot 150 sodelujočih. Originalni film Prostor zadovoljnih ljudi je dolg 15 minut in prikazuje celovito življenje v občini Domžale, prostoru zadovoljnih ljudi. Poleg znamenitosti, bogate slamnikarske tradicije in zgodovine, široke možnosti za rekreacijo in preživljanja prostega časa, film prikazuje tudi druge aspekte vsakdanjega življenja Domžalcev – vrtce, osnovne šole, zaščitno-reševalni sistem z gasilci, zdravstvo … Na podlagi dolgega filma je nastalo deset enominutnih filmov za promocijo na spletu in dva krajša filma – en šestminutni in en triminutni film, ki je prejemnik že več nagrad na mednarodnih festivalih turističnega filma.

Sodelujete tudi z turističnimi informacijskimi centri in zavodi iz drugih občin. Se je ponudila že kakšna priložnost za bolj poglobljeno sodelovanje, v smislu kako turistom nuditi skupno ponudbo?

Smo člani RDO Regija osrednja Slovenija in s predstavniki občin in lokalnih turističnih organizacij se redno srečujemo na izobraževanjih in skupaj nastopamo na turističnih sejmih. S sosednjo občino Lukovica smo že sodelovali na več projektih, tudi pri izdelavi planinske karte, z občino Moravče se pravkar dogovarjamo za sodelovanje, s Kamnikom nas povezuje zelena os ob Kamniški Bistrici, in prizadevamo si, da bi v bodoče vzpostavili pešcem in kolesarjem prijazno povezavo od izvira do izliva in istočasno izkoristili tudi možnosti, ki jih ponuja železniška povezava. Tudi vsakoletni pohod Ob reki, ki povezuje, je plod zglednega sodelovanja. Skupaj z občinami, ki smo članice LAS za mesto in vas, smo v lanskem letu dokončali načrtovanje in označevanje regionalne kolesarske povezave. Verjamem, da je prihodnost v povezovanju in idej nam ne manjka.

V pripravi je strategija za turizem, ki naj bi kmalu ugledala luč sveta. Kot mi je znano, naj bi s strategijo ugotovili, kaj v domžalski občini lahko še naredimo na področju turizma oziroma oziroma njegov razvoj v prihodnjih letih.

Pri izdelavi strategije smo za pomoč zaprosili podjetje Lajf, d. o. o., ki nas je s svojo programsko nalogo najbolj prepričalo. Njihovi sodelavci so temeljito ‘skenirali’ teren, opravili številne intervjuje in ankete in izsledki so prav zanimivi. Strategija je v zaključni fazi in zajema izzive in rešitve za nadaljnji razvoj turizma v obdobju 2022 do 2029. Načrtujemo, da jo bomo v začetku prihodnjega leta že lahko predstavili zainteresirani javnosti.

Avtor: Miha Ulčar