Dom več kot 200 let starim lipam
Grobeljski drevored
V domžalski občini najdemo dragocen naravni spomenik, ki so ga učenci iz osnovne šole Rodica posvojili v okviru projekta Dediščina v rokah mladih. Grobeljski drevored je sestavljen iz dveh delov, ki so jih učenci poimenovali starejši in mlajši drevored.
Starejši del drevoreda je bil del gradu Groblje, ki je bil v listinah prvič omenjen leta 1611, medtem ko prvi zapis o grobeljskem drevoredu najdemo v Franciscejskem katastru iz leta 1825. Tako lahko sklepamo, da so najstarejše lipe, ki jih najdemo v drevoredu, stare kar 200 let. Najdebelejša lipa ima obseg pet metrov, obseg večine preostalih pa meri od 1,5 do 4 metre.
V starejšem grobeljskem drevoredu raste 141 dreves, med njimi prevladujejo lipe in lipovci. Drevored, ki je edini ohranjeni del parkovne zasnove ob nekdanji graščini Groblje, poteka v smeri vzhod-zahod. Poimenovan je tudi kot »most med občinama«, saj povezuje občini Mengeš in Domžale.
Mlajši grobeljski drevored raste pred Kulturnim domom Groblje in je bil kot spominski park zasajen v letu 1980, ob smrti predsednika SFRJ, maršala Josipa Broza Tita. Tega leta so v večini slovenskih mest zasajali spominske parke z oseminosemdesetimi lipami (Predsednik Tito je bil ob smrti star 88 let.). Včasih je bil starejši drevored priljubljeno otroško igrišče, medtem ko se danes uporablja predvsem kot sprehajališče.
Na začetku poti v starem delu drevoreda se skriva tudi knjigobežnica, ki vam omogoča branje med krošnjami starih lip.
Vir: Visit Domžale
Karin Božič Zupančič; Foto: Karin Božič Zupančič