Adventno romanje v Zagreb
Čeravno smo tokrat poromali z agencijo Zvezdica zaspanka iz Domžal, ni bilo romanja popolnoma nič zaspano, saj sta za dobro vzdušje poleg romarjev in romark skrbela še vodič Rožle in župnik Bernard Rožman.
Na malce zasneženo soboto, 9. decembra 2023, smo se odpravili na skupno romanje na Hrvaško. Romarji iz župnij Brdo, Zlato Polje, Češnjice in Krašnja, ki jih upravlja župnik Bernard Rožman, smo se zbrali na Brdu in se odpravili na našo romarsko pot, še prej pa pobrali še nekaj romarjev in romark, ki so nas čakali na avtobusnih postajališčih po celem Črnem grabnu. Da bomo dosegli naš romarski cilj, ki je bil tokrat Velika Gorica in se srečno vrnili, smo se priporočili tako Bogu kot svetemu Krištofu.
V cerkvi Marijinega oznanjenja v Veliki Gorici smo imeli sveto mašo, ki jo je daroval Bernard Rožman. Pred začetkom svete maše nam je o cerkvi in o utripu v župniji spregovoril diakon Filip Franjić, ki je, čeravno je šele prišel na župnijo, lepo opisal zgodovino cerkve in utrip v njej. Cerkev je ene izmed najstarejših v Turopolju in iz nje sta nastali še dve župniji: blaženega Alojzija Stepinca in svetega Petra in Pavla. Čeravno cerkev nima statusa katedrale, jo imenujejo turopoljska katedrala, predvsem zaradi njene starosti. Nastala je na temeljih male cerkvice z lesenim zvonikom in poleg številnih razširitev preživela kar dva velika potresa in sicer leta 1880 in 2020. In če je pri obnovi po prvem potresu sodeloval arhitekt Herman Bollea, sedaj obnovo vodi kar nekaj podjetij. V zadnjem potresu je največjo škodo utrpel zvonik in želja je, da se za letošnji božič iz zvonika ponovno oglasijo zvonovi.
Sicer pa je diakon povedal tudi o razliki med mestom Zagrebom in Veliko Gorico, saj v slednjem duhovnika pozdravijo in z njim poklepetajo, medtem, ko v Zagrebu tega ni. Ko je prišel na župnijo, so ga v nedeljo predstavili, v ponedeljek so vsi vedeli kdo je, tudi neverujoči. Ko je prišel v trgovino je bil toplo sprejet, kar se mu v Zagrebu ne bi zgodilo. Utrip v župniji je zelo živahen saj imajo poleg biblične skupine tudi ministrante, Karitas, kateheze za mladino in študente, otroški, mladinski in mešani pevski ter moško vokalno skupino sveti Josip. Kateheze pripravljajo tudi za zaposlene mlade, poleg tega pa še oratorij za otroke. Birmanci imajo svoje večere, ki jih radi obiskujejo. Po končani sveti maši smo se napotili še v njihov pastoralni dom, ki je poleg župnišča in v katerem so ravno pripravljali darila za svetega Nikolaja, ki naj bi prišel naslednji dan.
Niti rahlo naletavanja snega, nas ni odvrnilo do obiska prestolnice Zagreba, ki kot kulturno in zgodovinsko mesto vsako leto privablja veliko turistov v času adventa. Ob prihodu smo si ogledali živahno mestno središče glavno ulico Ilici, ki je dolga 5.653 metrov, Trg bana Josipa Jelačiča, trg Sv. Marka, kjer se nahaja parlament, kaptol, tržnico in tudi maketo mesta, na kateri smo se lahko prepričali o velikosti mesta in videli o številne znamenitosti v pomanjšani verziji.
Seveda nam je ostal še prosti čas, da smo se odpravili na lov za spominki in na predbožičnem sejmu uživali v zagrebških specialitetah in kuhanem vinu. Kar se kuhančka tiče, nekaterim ni šel ravno v slast, zato so pili čaj. Ravno toliko smo še počakali, da je mesto zasijalo v soju lučk in se nato po ogledu razsvetljenega mesta odpravili proti avtobusu in domov na pozno kosilo. Ne, nismo šli domov, le na slovensko stran in se v Račjem selu, malo stran od Trebnjega, v gostilni Kavšek izdatno okrepčali. nato nas je do pravega doma ločilo le še nekaj pesmi in kot zadnja tista Angelček moj.
Avtor: DJD; Foto: DJD
